Ljubljančani zberejo največ davka na plovila

Iz vode v proračun: za davčno let 2015 je finančna uprava lastnikom odmerila nekaj prek pol milijona evrov osnovne in dodatne dajatve.

Objavljeno
28. julij 2015 19.09
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Katarina Fidermuc, gospodarstvo

Ljubljana – Lastniki plovil, ki so daljša od petih metrov, plačajo osnovni davek na plovila občini in po Zujfu iz leta 2013 še dodatni davek državi. Finančna uprava je za leto 2015 dajatev odmerila 6201 zavezancem. Med vsemi občinami največ davka na plovila dobi ljubljanski proračun.

Prvo merilo je dolžina

Obe dajatvi finančna uprava odmeri do 28. februarja za koledarsko leto, pri tem pa upošteva podatke, kakršni so bili v davčni evidenci 1. januarja. Od 1. januarja letos je za vse naloge, povezane z odmero osnovne in dodatne dajatve, pristojen koprski finančni urad.

»V našem registru so le plovila, daljša od petih metrov. Uprava za pomorstvo ima vpisnik morskih čolnov, upravne enote pa imajo podatke o plovilih za celinske vode. Poleg tega so v naši davčni evidenci tudi plovila, ki so jih rezidenti Slovenije registrirali zunaj domače države. Te podatke so nam dolžni sporočiti sami,« v imenu generalnega finančnega urada sporoča Tjaša Naraločnik. Tujci, nerezidenti, so zavezanci za oba davka, če so njihova plovila vpisana v našo evidenco plovil, dodajajo v finančni upravi.

Skupaj 529.303 evrov

Podatki o prilivih iz osnovnega in dodatnega davka na posest plovil se med letom še lahko spremenijo, a bodo ostali blizu statistike o odmeri za leto 2015, ki jo je finančna uprava v imenu občin in države že opravila. V svojih evidencah je letos našla 6201 zavezancev: 5979 posameznikov (oziroma v njenem izrazju fizičnih oseb), 189 pravnih oseb in 33 samostojnih podjetnikov.

Vsem skupaj je odmerila 323.750,97 evrov osnovnega davka na plovila: 281.676 evrov posameznikom, 39.396 evrov pravnim osebam in 2678,25 evra samostojnim podjetnikom. Znesek dodatnega davka, ki pripada državi je znašal 205.552 evrov: 167.652 evrov za posameznike, 35.715 evrov za pravne osebe in 2184 evrov za samostojne podjetnike.

Tako so zavezanci iz treh skupin za leto 2015 že dobili račun za dobrega pol milijona evrov osnovnega in dodatnega davka na vodna plovila, natančneje 529.303 evrov. Podjetniki, ki plovilo uporabljajo le za registrirano dejavnost, ne plačajo ne osnovne ne dodatne dajatve.

Davčno breme za lastnika plovila v finančni upravi pojasnjujejo z deset let starim sedem metrov dolgim čolničkom, na katerem je motor z močjo 100 kilovatov. Lastnik bo plačal 10 evrov osnovne dajatve, po 2,5 evra za vsak meter in po deset centov za vsak kilovat pogonske moči: ker ima pravico do 5-odstotnega znižanja dajatve za vsako letos starosti plovila, hkrati pa se davčna osnova ne more znižati pod 50 odstotkov davčne obveznosti za novo plovilo, nazadnje ne bo plačal 77,5 evra, ampak polovico, torej skupaj 38,75 evra osnovnega davka.

Za dodatni davek bo plačal 2 evra osnovne dajatve, po 0,5 evra za vsak meter dolžine in po 10 centov za vsak kilovat pogonske moči. Zaradi enake olajšave kot pri osnovnem davku ne bo plačal 15,5 evra, ampak polovico, 7,75 evra dajatve.

Za občine ni zlata jama

Davek na vodna plovila, ki ga plača domačin, slovenski rezident, pripada občini, v kateri ima stalno ali začasno prebivališče, tuji državljani pa ga plačajo občini, kjer ima sedež ustanova, ki je pristojna za evidenco plovil. Razgledali smo se po proračunih slovenskih občin.

Občina Bohinj, na primer, si letos od davka na plovila obeta 500 evrov, od januarja do aprila ga je že zbrala 113,68 evra. V tem primeru so Blejci močno prekašali Bohinjce, saj so v letošnji proračun vključili kar 2000 evrov davka, Kranjčani 6500. Gorenjci na tem področju težko tekmujejo z Obalo, a tudi občine, ki ležijo ob morju, z davkom ne bodo ravno obogatele, na primer: piranska občina si v proračunu za leto 2015 iz tega vira obeta 22.000 evrov, koprska načrtuje 27.000 evrov, Izolani 16.000 evrov. Mariborčani so v letošnji proračun vključili 15.000 evrov davka na plovila, Celjani 5000, Murska Sobota 3100 evrov. Ljubljančani so torej prehiteli vse, saj si letos iz tega vira obetajo kar 120.600 evrov.

V generalnem finančnem uradu poudarjajo, da s podatki o registriranih plovilih doma ali v tujini, ki so v lasti slovenskih državljanov, finančna uprava sama ne razpolaga, ampak so jo dolžni obveščati lastniki: »Če plovilo izpolnjuje pogoje za vpis v evidenco plovil pri upravi za pomorstvo, a v tej evidenci ni vpisano, mora lastnik finančnemu uradu v tridesetih dneh po nabavi plovila sporočiti podatke, ki jih vodimo v davčni evidenci To stori na obrazcu z naslovom Prijava podatkov o vodnem plovilu oziroma prijava sprememb podatkov o vodnem plovilu. Na njem nam sporočajo tudi spremembe.«

Poudarjajo, da prijave na tem obrazcu ne oddajo lastniki plovil, ki so že vpisana v evidenci plovil pri upravi za pomorstvo – natančneje pri luški kapitaniji Koper, Izola in Piran – ali pristojni upravni enoti za plovila, namenjena plovbi po celinskih vodah: »Podatke bo iz teh evidenc pridobil finančni urad po uradni dolžnosti.« Lastniki, ki so plovilo registrirali in davek plačali v državi, s katero ima Slovenija sporazum o izogibanju dvojni obdavčitvi, lahko od tuje države zahtevajo vračilo davka ali oprostitev. Rabili bodo potrdilo o slovenskem rezidentsvu, ki ga Furs izda v slovenščini ali angleščini.