Mojca Kunšek: Majhnim podjetjem bi pomagali z davčnimi olajšavami

»Velika podjetja so nosilci gospodarskega razvoja. Čeprav jih je med vsemi družbami le odstotek, ustvarijo 54 odstotkov vseh prihodkov, od tega 64 odstotkov z izvozom, in imajo 39 odstotkov vseh zaposlenih,« ugotavlja Mojca Kunšek, generalna direktorica Ajpesa.

Na vrhu lestvice največjih skupin so tradicionalno podjetja, ki so v svojem bistvu trgovska. Kako si lahko to razložimo?

Evolucija gospodarstva gre v smeri storitvenih dejavnosti. Tudi pri nas so nekateri gospodarski subjekti razpršili svoje delovanje na trgovino in prešli meje svoje osnovne dejavnosti. Na primer Petrol, ta se je nekoč ukvarjal samo z dobavo energentov, zdaj pa je postala trgovina zelo pomembna dejavnost v vseh segmentih delovanja podjetij.

Bi morali imeti med velikani več industrijskih podjetij?

Gotovo da. S tem je povezan razvoj gospodarstva. Industrija potrebuje in prinese razvoj tehnologije, potrebuje visoko kvalificirane kadre, usmerjena je v inovativnost, večjo produktivnost.

Ponovna oživitev industrije je tudi zaveza na evropski ravni. Vidite možnosti, da se tudi v Sloveniji razvijejo nova in uspešna industrijska podjetja?

Majhna podjetja imajo potencial, iz malega raste veliko. Podatki kažejo, da so 78 odstotkov prihodkov na tujih trgih ustvarila velika in srednje velika podjetja, 22 odstotkov pa mala. To pomeni, da so tudi ta pomemben segment gospodarstva, s svojo razvojno usmerjenostjo prodirajo na tuje trge.

Kako sploh iz majhnega podjetja zraste veliko oziroma tako, ki deluje kot mednarodna skupina?

Mislim, da naj bi bila rast kar naravna tendenca za vsako podjetje. Pomembno pa je, da najde svojo nišo, v kateri se lahko specializira in uveljavi na trgu.

Kako pomemben način rasti so v Sloveniji prevzemi in združitve?

Prevzemi so običajen del delovanja podjetij. Prevzemnik išče prednosti podjetja, ki ga prevzema. V večini primerov ne gre za uničenje dejavnosti, ampak za iskanje sinergij in priložnosti na trgu. Prevzemnik se želi okrepiti na vseh področjih delovanja.

Se vam zdi problem, da so zaradi zdajšnjih razmer pri nas prevzemniki predvsem tuja podjetja?

Tudi to so normalni trendi. Pred časom sem brala intervju z Vojmirjem Urlepom (direktorjem Leka, op. p.), v katerem pravi, da je delo v mednarodni skupini tudi priložnost za naše ljudi, zaposlene v tujini, da delijo znanje, da ponesejo glas o Sloveniji v tujino.

Kaj ni s tem povezan tudi problem, da veliko sposobnih mladih kariero v tujini nadaljuje, v Slovenijo pa se ne vrne?

Slovenija veliko naredi za vzgojo mladih strokovnjakov. Treba bi bilo doseči večjo povezljivost z gospodarstvom, da bi mladi strokovnjaki našli svoje mesto in bili ustrezno obravnavani. V svetu podjetja zelo sledijo temu, da vzgojijo svoj kader, varilce ali inženirje, na primer, iščejo že v času šolanja. Morali bi spremeniti izobraževalni sistem in spodbuditi podjetja, da bi več napora namenjala iskanju propulzivnih kadrov. Gre tudi za kadrovsko štipendiranje in vzvode, kako mladega človeka zadržati, ustrezno motivirati, da bo ostal doma.

O teh problemih že dolgo govorimo. Zakaj pa se ne premaknemo v pravo smer?

Glede tega mora priti do politične odločitve. Nekdo mora prevetriti izobraževalne programe in temu slediti. Na vrhu gospodarstva je bil v manifestu industrijske politike pred dnevi predstavljen tudi ta projekt. Upam, da se bo vsaj del teh idej uresničil, saj v tem vidim razvoj Slovenije.

Po nekaj letih globoke krize v Sloveniji spet zaznavamo gospodarsko rast. Kako se ta prehod kaže v podatkih, ki jih analizirate?

Ugotavljamo, da so se lani povečali prihodki. Tudi rezultat je temu ustreznejši. Na to je ugodno vplivalo tudi upadanje cen energentov, kar pomeni nižje stroške poslovanja. Po drugi strani pa še vedno ugotavljamo precejšnje število podjetij z likvidnostnimi težavami, ta delež sicer stagnira, a ostaja na visoki ravni …

… kar verjetno pomeni, da prestrukturiranje teče prepočasi?

Tako je. Še vedno zaznavamo rast števila insolvenčnih postopkov. To pomeni, de je treba glede podjetij v težavah še marsikaj urediti.

Najbrž bo to »urejanje« v gospodarstvu pustilo dolgoročne strukturne spremembe. Katere panoge bodo po vaši oceni čez nekaj let manj pomembne in kje je prihodnost?

Uspeh prestrukturiranja vidim tudi v spremembi sistema javnega naročanja. Veliko podjetij, ki je zašlo v stečaj, so v težavah pristala, ker so »izvisela« na neki točki poslovanja, mogoče tudi v postopku javnega naročanja, kjer se je vedno sledilo najnižji ceni ponudnika.

Govoriva torej o problemu vmesnih izvajalcev, ki so ostali nepoplačani?

Tako je. Vedno je v verigi, ki je temeljila na nerealni oceni projekta, nekdo potegnil kratko. Obeta se sprememba zakonodaje. Upam, da bo šla v smeri kakovosti in realne cene. Kar pa zadeva podjetja, se vidi, da uspevajo farmacevtska, zdravstvena dejavnost in storitve, ki so pomembne za posameznika.

Bo po vašem izvoz lahko še naprej motor gospodarske rasti?

O tem sem prepričana. Slovenija je premajhna, da bi lahko prosperirala na majhnem trgu. Odpiranje navzven je potrebno in edino tam je mogoče poiskati možnosti.

Se vam zdi Slovenija dovolj spodbudno gospodarsko okolje, da lahko tudi pri nas iz start-upov v nekaj letih nastane veliko in mednarodno uspešno podjetje?

Start-upe bi lahko spodbujali predvsem s tem, da bi jih oprostili plačila prispevkov in davkov v prvem letu delovanja. Dosedanje spodbude, kot so zagonska sredstva za uspešen projekt, niso naletela na plodna tla. Ravno zato, ker so ljudje videli denar, ne pa ideje. Ključno je, da vsak, ki se odloči za podjetništvo, v to stopi odgovorno, da ve, da mora na trgu ustvariti toliko prometa, da bo preživel. Vendar je ravno v prvih dveh letih najtežje ustvariti dovolj in hkrati plačevati obveznosti državi.

Bi bil ta mehanizem uspešnejši od drugih vrst subvencij, mogoče za državo celo cenejši?

Da. Povprečna doba delovanja samostojnega podjetnika je tri leta, vidimo iz naših registrov. Večina teh, ki so delovali manj kot tri leta, je pravzaprav izkoristila ponudbo države, če lahko tako rečem, ni pa resno stopila v svet podjetništva …

… govorite o subvencijah, ki so bile na voljo za ustanovitev podjetja v zameno za zavezo, da bo podjetje delovalo vsaj dve leti?

Ja. Naša država je sicer podjetniško zelo pozitivno naravnana, kar omogoča brezplačno registracijo samostojnih podjetnikov, vendar mislim, da je to neke vrste potuha in zato marsikdo neresno vstopa v posel.