Tiskane izdaje
• Kaj je bitcoin?
Bitcoin je prva digitalna decentralizirana kriptovaluta, ki temelji na tehnologiji blockchain. Še zdaleč pa ni edina, obstaja jih že cela vrsta, a se za zdaj težko kosajo s priljubljenostjo bitcoina.
• Kaj je kriptovaluta?
Kriptovaluta je elektronski denar, ki za varnost uporablja kriptologijo. Ker se v digitalnem svetu stvari brez težav kopirajo, je za elektronski denar nujna rešitev, ki to preprečuje (denar, ki bi ga lahko vsak poljubno kopiral, bi bil seveda neuporaben). Za ta namen se uporablja tehnologija blockchain.
• Kaj je blockchain?
Blockchain ali tehnologija veriženja blokov je poseben sistem izmenjavanja informacij, pri katerem se prek algoritmov beležijo vse nove transakcije tako, da je zgodovina preteklih transakcij ohranjena in se ne more spreminjati. Vsak blok vsebuje nove transakcije, in ko je dokončan, gre v verigo preostalih blokov in postane del stalne, nespremenljive baze. Bloki novih transakcij se dodajajo javnemu dnevniku prek algoritmov, ki vsebujejo podatke o preteklih transakcijah. Poskus spreminjanja pretekle transakcije bi bil takoj opazen, saj se od tam naprej novi bloki ne bi več ujemali. To pomeni, da je v verigi zapis vseh preteklih transakcij, ki za vedno ostajajo zapisane in preverljive.
• Kaj pomeni, da je bitcoin decentralizirana valuta?
Pri običajnih nacionalnih valutah smo vajeni, da nad njimi bdi centralna banka (in s svojim ravnanjem nanje tudi vpliva). Pri bitcoinu tega centralnega nadzornika ni - podatki o transakcijah se s tehnologijo blockchain širijo po celotni mreži in pri vseh sodelujočih se preverja ujemanje blokov. Nadzor je torej razpršen in ne omogoča, da bi en sam subjekt vplival na zapise v blokih.
• Od kod so potem prišli bitcoini?
Leta 2008 je Satoši Nakamoto (kar je psevdonim) objavil tako imenovano belo knjigo, v kateri je opisal sistem delovanja tehnologije blockchain in digitalne kriptovalute bitcoin. V začetku naslednjega leta je zadevo zares izvedel in bitcoin je bil rojen. A Satoši Nakamoto ni tisti, ki izdaja vedno nove bitcoine; sistem je zasnovan tako, da nove bitcoine ustvarjajo uporabniki tako, da s svojimi računalniki rešujejo zamudne računske operacije. Ta postopek imenujemo rudarjenje in rudar, ki prvi najde rešitev, je nagrajen z določenim številom bitcoinov, in to je način, kako bitcoini nastajajo. Ta postopek je neločljivo povezan s potrjevanjem novih blokov v verigi, saj rudarji te računske operacije izvajajo na vseh novih transakcijah, ki prek omrežja pridejo do njih. Ko nalogo rešijo, vsi drugi udeleženci v omrežju rešitev potrdijo (to si lahko predstavljamo kot uganko, ki je sicer težko rešljiva, a rešitev je zlahka in hitro preverljiva) in s tem nastane nov blok, vse transakcije v njem pa so potrjene in trajno zapisane v verigo blokov.
• Bodo torej vedno nastajali novi bitcoini in jih bo v obtoku vedno več?
Ne, sistem je zasnovan tako, da je njihovo končno število omejeno. Narudarjenih bo 21 milijonov bitcoinov, a jih bo v obtoku manj, saj so lahko tudi uničeni oziroma izgubljeni. Nagrada rudarjem se skozi čas zmanjšuje (prepolovi se vsakih 210.000 blokov), kar pomeni, da novi bitcoini v sistem prihajajo vedno počasneje.
Cel članek si lahko preberete na spletni strani Delove priloge Svet kapitala.
Preberite tudi: Kako Furs odgovarja na pogosta »kriptovprašanja«.
