Tiskane izdaje
Vlada je na zadnji seji pred poletjem, ki se je zavlekla pozno v noč, sprejela razrez proračunskih odhodkov za pripravo predlogov državnih proračunov za leti 2016 in 2017. Razrez je oblikovan programsko, prioritete vlade pa so usmerjene v področja poplavne varnosti, zdravja, izobraževanja, varnosti, sociale, pravosodja in infrastrukture.
Vlada je razpravo o razrezu proračunskih izdatkov za predloga proračunov za leti 2016 in 2017 začela sredi julija, potem ko je junija določila, da bo za 2016 zgornja meja odhodkov znašala 9,272 milijarde evrov, za 2017 pa pri 9,115 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj po denarnem toku v prihodnjem letu ne sme presegati 1,95 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2017 pa ne 1,82 odstotka BDP. Predloga proračunov za prihodnji dve leti zaznamujeta nižji načrtovani ravni prihodkov zaradi nižjih pričakovanih prihodkov iz evropskih skladov in nedavčnih prihodkov. Finančno po drugi strani ministrstvo pričakuje rast pobranih davkov.
Investicije na raven iz leta 2013
Proračuna nista več usmerjena tako izrazito investicijsko kot letos in lani. Letos se namreč končuje obdobje, ko je še mogoče črpati sredstva iz perspektive 2007−2013. Predvidena raven investicijskih odhodkov v prihodnjih dveh letih se vrača na raven iz leta 2013.
Predlagani razrez je bil oblikovan programsko, pri čemer so bile prioritete vlade usmerjene v področja poplavne varnosti, zdravja, izobraževanja, varnosti, sociale, infrastrukture in pravosodja, so sporočili po seji vlade. »Proračunski uporabniki na integralnem delu proračuna večinoma razpolagajo z višjimi pravicami porabe kot v rebalansu 2015. Vlada tako zagotavlja, da bodo prioritetna področja deležna potrebnih sredstev za izpeljavo zastavljenih programov. Hkrati se vlada zaveda, da bo zaradi dodatnih obveznosti izpeljava programov zelo zahtevna,« še dodajajo v vladi.
Manj denarja v pokojninsko blagajno
Ta še ugotavlja, da bo v letih 2016 in 2017 zaradi višje zaposlenosti in učinkov zakonodaje, ki je uvedla prispevke na študentsko delo, potreben nižji transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno, vlada pa se nagiba tudi k preusmeritvi nepovratnih subvencij v povratne oblike financiranja.
»Po drugi strani se zaradi učinkov napredovanj v javnem sektorju povišuje masa sredstev za plače in prispevkov, zaradi splošnega porasta obrestnih mer na svetovnih finančnih trgih bodo nekoliko višji odhodki za obresti, višji kot v rebalansu 2015 bodo tudi transferji posameznikom in gospodinjstvom,« še pravijo.
Sprejem septembra
Proračunski uporabniki imajo do 21. avgusta čas, da pripravijo svoje finančne načrte. Vlada bo končni predlog proračunov za prihodnji dve leti predvidoma obravnavala in sprejela 17. septembra.
Pričakovano izvajanje proračuna
Država je v prvem polletju realizirala 4,19 milijarde evrov prihodkov ali 49 odstotkov rebalansa proračuna in 4,88 milijarde evrov odhodkov, kar je 49,1 odstotka rebalansa proračuna za 2015. Proračunski primanjkljaj v prvem polletju torej znaša 695,2 milijona evrov. Dolg državnega proračuna se je od konca leta 2014 zmanjšal za 382 milijonov evrov, tako da je ob koncu junija znašal 25,63 milijarde evrov oziroma 66,5 odstotka BDP. Državni proračun je v prvi polovici letošnjega leta ustvaril 138,5 milijona evrov neto proračunskega presežka do proračuna Evropske unije.
Ob navedenih ocenah gibanja prihodkov in odhodkov bi primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku ob koncu tega leta dosegel 1,38 milijarde evrov ali 3,6 odstotka BDP, kar je v skladu z rebalansom. Ob upoštevanju ocene možnega primanjkljaja do konca leta se ocenjuje, da primanjkljaj celotnega sektorja države naj ne bi presegel napovedanih 2,9 odstotka BDP, kot je država obljubila Bruslju.
