MF optimistično o obremenitvenih testih bank

Pregledi bank Ministrstvo za finance: Ne pričakujemo bistveno večjih kapitalskih potreb od sredstev, zagotovljenih v proračunu

Objavljeno
27. avgust 2013 16.23
Slovenija, Ljubljana, 03.Julij2012, NLB. Foto: Igor Zaplatil/Delo
Miha Jenko, Peter Žerjavič
Miha Jenko, Peter Žerjavič

Ljubljana – »Ministrstvo za finance zaradi obremenitvenih testov ne pričakuje bistveno večjih kapitalskih potreb od sredstev, ki so zagotovljena v proračunu,« so nam z MF odgovorili, kako komentirajo možnost, da so kapitalske potrebe v NLB občutno večje predvidenih 500 milijonov evrov.

A na MF, ki ga vodi Uroš Čufer, pri tem pravijo, da »gotove napovedi glede kapitalskih potreb v slovenskih bankah še ni mogoče dati, saj so stresni testi v postopku izvajanja in bodo šele njihovi rezultati dali natančno oceno kapitalskih potreb«. Naj spomnimo, da je z rebalansom letošnjega državnega proračuna v B-bilanci, na računu finančnih terjatev in naložb, v postavki »podpora prestrukturiranju finančnih in nefinančnih družb«, predvidenih več kot 1,5 milijarde evrov. Iz te vreče bo država jemala denar za letošnje dokapitalizacije NLB, NKBM, Abanke in drugih.

Seznam desetih bank

Na seznamu desetih bank, ki jih čakajo še pregled kakovosti aktive in stresni testi, te bi opravile revizorske hiše Oliver Wyman, Deloite in Ernst & Young, so, kot so prejšnji teden sporočili iz Banke Slovenije, še Banka Celje, Gorenjska banka, Probanka, Factor banka, UniCredit Banka Slovenija, Hypo Alpe-Adria-Bank in Raiffeisen banka: te banke skupaj s prvo državno trojico predstavljajo približno 80 odstotkov bilančne vsote bank v Sloveniji. V BS, ki jo dober mesec dni vodi Boštjan Jazbec, so tako iz podrobnih pregledov aktive in stresnih testov izvzeli le šest srednjih in malih bank: banko SID, SKB, Sberbank, Banko Koper, Deželno banko in Banko Sparkasse ter podružnico banke BKS. Naj spomnimo: bančni sistem kot celota je po zadnjih podatkih BS do konca maja letos nabral že za 117 milijonov evrov izgube po davkih, banke pa so ustvarile za kar 4,3 milijarde evrov bilančnih oslabitev.

Kdaj bo končan neodvisni pregled NLB (in drugih bank)? Na MF odgovarjajo, da bodo v največjih treh bankah »rezultati predvidoma znani zgodaj jeseni, končno poročilo za celotni bančni sektor pa bo na voljo do konca leta. Testirane bodo tudi nekatere banke, ki ne bodo deležne ukrepov za krepitev stabilnosti bank.« Na MF pričakujejo, da bo »izvedena celovita, neodvisna ocena kapitalskih potreb v bankah pripomogla k zaupanju finančnih trgov, hkrati pa preprečila nekatere pomanjkljivosti preteklih sukcesivnih dokapitalizacij bank v državni lasti. Kakovostna ocena zahteva svoj čas. Stresni testi, ki bodo pokazali, koliko kapitala manjka v posameznih bankah, se še izvajajo.«

Na MF so čedalje bolj previdni, kar zadeva prvi prenos slabih terjatev iz NLB v Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je bil predviden do konca junija. Pravijo, da »vlagajo vse napore, da se bodo ukrepi za krepitev stabilnosti bank začeli izvajati takoj po opravljenih pregledih in stresnih testih. V ta namen tudi že sodelujemo z evropskimi institucijami, da bi evropska komisija ukrepe v posameznih bankah čim prej odobrila.« V (DUTB), kjer zdaj s pomočjo najete kadrovske agencije še iščejo kandidate za izvršne direktorje, so nam povedali, da čakajo navodila evropske komisije. Ključ imajo torej birokracija v Bruslju, ki je po naših podatkih še kar na dopustih.

Pogled iz Bruslja

Čeprav je slovenska vlada sprva trdila, da zunanji pregled bančnega drobovja ne bo ustavil postopka čiščenja bank, je na koncu obveljala bruseljska logika. Skladno z njo na slabo banko sploh ne sme biti prenesena nobena terjatev, ki bi bila lahko obravnavana kot državna pomoč. Prenos bo Bruselj odobril šele po opravljenih pregledih in stresnih testih. Tako slovenski vladi ni uspelo izpeljati prenosa majhnega deleža terjatev do konca junija, čeprav so zagotavljali, da zanj ne potrebujejo bruseljskega blagoslova, ker da bo potekal po tržnih cenah. Poleg tega je Bruselj uspešno zahteval obsežne (bottom-up in system-wide) stresne teste bank. Skladno z bruseljsko logiko, po kateri mora biti hitrost uravnotežena z verodostojnostjo in kakovostjo, prenosa terjatev pred pozno jesenjo ne bo. Sam cilj operacije naj bi bil: očiščenje in nato odprodaja bank.