Tiskane izdaje
ING Groep (v nadaljevanju ING) je nizozemska banka, ki ima več kot 51.000 zaposlenih. Svoje storitve in produkte ponujajo tako prebivalstvu kot podjetjem, z osredotočenostjo predvsem na prebivalstvo, ki predstavlja 70 odstotkov njihovih posojil. Njihova mreža je razvejana v 40 državah in sicer v Evropi, Severni Ameriki, Avstraliji in posameznih delih Azije.
Leta 2014 je ING končala s prestrukturiranjem in prodala naložbe iz neosnovne dejavnosti ter tako poplačala svoje obveznosti nizozemski državi, ki so nastale v zadnji finančni krizi. Tako se je lahko osredotočila na izboljšanje svoje osnovne dejavnosti. Prehod iz univerzalnega modela bančništva v bančništvo, usmerjeno k prebivalstvu in podjetjem, jim omogoča usmerjenost k storitvam, ki so jih že v preteklosti uspešno izvajali.
Še posebej uspešni in hitri so bili pri razvoju mobilnega bančništva s svojo storitvijo »Direct«, ki ima prednosti v izredno nizkih stroških poslovanja saj za svoje poslovanje ne potrebuje fizičnih poslovalnic in posluje skoraj brez zaposlenih. Ta storitev se je dobro prijela pri generaciji milenijcev. ING bo precej pridobival z rastjo kupne moči in višjih potreb po sredstvih mlajše generacije, katerim je uporaba storitve Direct pisana na kožo.
Od tukaj tudi izhaja njihova priložnost, saj bodo najverjetneje imeli zelo nizke stroške pridobivanja depozitov. Ob tem se jim bo tudi odpirala možnost navzkrižne prodaje (cross-sell) novih posojilnih produktov, kot so hipotekarni krediti, kreditne kartice ter upravljanje premoženja, saj bo banka še bolj poglobila svoje odnose s sedaj mlado generacijo.
Pri velikih bankah je zelo pomembno, da kot vir financiranja uporablja depozite ter da je njihova cena čim nižja. ING je bila pri tem zelo uspešna, saj skoraj vsa svoja posojila pokrivajo z depoziti. Da bi ohranili svoj tržni delež na trgu depozitov, plačajo za svoje depozite več od konkurence. ING ima tukaj še nekaj prostora, saj lahko glede na sedanjo monetarno politiko ECB ponudi še nižje obrestne mere za depozite.
Nadaljnji pritisk na kratkoročne obrestne mere bi pozitivno vplival na njihovo pridobivanje depozitov, saj bi njihove obrestne mere postale še bolj zanimive za depozitarje. V primeru dviga obrestnih mer lahko z zelo visoko verjetnostjo pričakujemo upočasnitev rasti depozitov.
So dokaj dobro umeščeni glede na okolje nizkih obrestnih mer v Evropi. Stroški delovne sile bodo v letu 2018 ostali nespremenjeni, saj bodo ustrezno znižali število zaposlenih ter preoblikovali svoj informacijski oddelek.
Njihova prisotnost na nemškem trgu jim daje dostop do trga, kjer so trenutno depoziti najcenejši, hkrati pa jim tam uspeva dosegati nadpovprečno rast depozitov. Banka si tako znižuje stroške posojil in je manj odvisna od zbiranja depozitov na nizozemskem trgu.
Njihova glavna konkurenčna prednost je stroškovna učinkovitost. Stroški zamenjave obstajajo za njihove nizozemske stranke, za nemške pa verjetno niso visoki, saj še niso dovolj poglobili svojega medsebojnega odnosa.
