Tiskane izdaje
Bled - Podatek državnega statističnega urada (Surs), da je Slovenija lani dosegla triodstotno, letos v prvem polletju pa 2,7-odstotno gospodarsko rast, je oboje, razlog za veselje in skrb, je minister za finance Dušan Mramor, odgovoril Delu ob robu blejskega strateškega foruma.
Minister Mramor: strukturne spremembe prinašajo rezultate
»Strukturne spremembe in težke odločitve, ki smo jih naredili, prinašajo zdaj rezultate, ki so celo boljši, kot smo jih pričakovali. Po drugi strani pa to vzbuja skrb, da bodo apetiti preveč porasli. Zdaj smo pred zelo pomembno odločitvijo, ali si bomo povišali plače in si razdelili del tega rezultata, ali pa bomo dopustili, da se del tega rezultata prelije v večje zaposlovanje, predvsem mladih, kjer moramo še veliko narediti,« je povedal Mramor.
Doslej se je namreč ob nespremenjeni masi plač zaposlenost povečevala in če bi lahko vztrajali na tej poti, bi še naprej večali zaposlenost in zmanjševali brezposelnost in na ta način povečevali gospodarsko rast.
Zaposlenost neposredno vpliva na odnos ljudi do prihodnosti in njihove potrošne navade in s tem tudi na gospodarsko rast. Ključno je zato, da povečamo število delovnih mest za nedoločen čas.
Še naprej moramo varčevati
Glede možnosti za odmrznitev varčevalnih ukrepov je Mramor pojasnil, da imamo za letos načrtovan 2,9-odstotni proračunski primanjkljaj: »Za toliko se moramo zadolžiti, vsako dodatno sproščanje varčevalnih ukrepov bi pomenilo dodatno zadolževanje v tujini in povečevanje državnega dolga, s tem pa tudi povečevanje obresti, ki jih plačujemo v višini treh odstotkov BDP.«
Mramor zato meni, da moramo vztrajati na tej poti, ki smo jo začeli lani, to vztrajanje pa bo imelo rezultate okoli leta 2019 in 2020, ko naj bi v skladu s fiskalnim pravilom odpravili presežni proračunski primanjkljaj.
Konec leta 2014 smo imeli za skoraj sedem odstotkov manjši BDP kot leta 2008, zato Mramor meni, da zdaj ne moremo govoriti o varčevanju, pač pa o tem, da smo le umestili v nov okvir, ki nam je na razpolago.
Država ima socialni sporazum, ki je tudi dogovor s sindikati
Glede možnega kompromisa s sindikati javnega sektorja je minister povedal, da že imamo dogovor, ki smo ga sprejeli lani in ki zelo jasno nalaga vladi, da sprosti napredovanja: »Hkrati smo sprejeli socialni sporazum, ki je vezal povečanje plač v javnem sektorju na povečanje produktivnosti v zasebnem sektorju, kjer se je produktivnost povečala za 1,7 odstotka.Toliko pričakujemo tudi v prihodnjih letih. S tem je omejeno tudi povečanje mase plač v javnem sektorju.«
Glede zbiranja podpisov za povečanje minimalne plače pa meni, da če se minimalna plača poviša, se poviša tudi masa za plače, s tem pa bodo predvsem mladi imeli manjše možnosti za zaposlitev. »To je dilema, ki je pred name: ali si tisti, ki so trenutno zaposleni razdelijo več, ali pa si razdelijo enako in omogočijo mladim, da pridejo do delovnih mest.«
V letu 2016 minister pričakuje »določeno uskladitev pokojnin«
Na vprašanje Dela, ali ima Slovenija čas, da čaka s pokojninsko reformo na čas po letu 2020, Mramor odgovarja, da gre za zelo relevantno vprašanje in da bi bilo pametno že pred letom 2020 skrajšati študij in podaljšati delovno dobo. Za leto 2016 sicer Mramor pričakuje določeno uskladitev pokojnin, glede na doseženo gospodarsko rast v 2014, »kolikšna pa bo, se še dogovarjamo«.
Mramor ob tem še pričakuje, da bo letošnja gospodarska rast mogoče malenkost višja od napovedanih 2,4 odstotka,zaradi izvajanja investicij javnega sektorja, raste tudi kreditiranje prebivalstva. Za prihodnje leto pa je pričakovana nekaj nižja, dvoodstotna rast BDP.
