Tiskane izdaje
Ljubljana - Po gospodarskih kazalnikih bi bil lahko dvig minimalne plače višji, so se na predlog resorne ministrice Anje Kopač Mrak odzvali sindikati. Delodajalci pa opozarjajo, da gospodarska rast ni pokazatelj moči vseh panog in da se utegnejo nekatere znajti v težavah.
Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak predlaga dvig minimalne plače za 4,7 odstotka, kar pomeni, da bi se bruto znesek zvišal z 804,96 na 842,42 evra, neto znesek z upoštevanjem splošne in dodatne olajšave pa s 613,66 na 638,42 evra. Stroški delodajalca bi se z 953,95 zvišali na 983,42 evra.
Pri določanju višine minimalne plače se upoštevajo rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač in zaposlenosti ter gospodarska rast. Določi jo pristojni minister po posvetovanju s socialnimi partnerji - Kopač Mrakova bo predlog predstavila delodajalcem in sindikatom na naslednji seji ekonomsko-socialnega sveta, ki bo 22. januarja. Kot vedno pri tej temi pričakuje »zanimivo in burno debato«. Časa za pogovor pa ni veliko, saj mora biti nov znesek minimalne plače, ki velja od 1. januarja, v uradnem listu objavljen najkasneje 31. januarja.
»Povprečna plača je v zadnjih letih rasla hitreje od minimalne. Verjamem, da gospodarstvo zmore ta dvig. Neto čisti dobiček gospodarskih družb se je povečal za 17-krat, pri 8,5 milijarde evrov, kolikor gre za plače v gospodarstvu, pomeni predlagani dvig 0,21-odsotno zvišanje,« je dejala ministrica.
Od več kot 33.000 zaposlenih z minimalno plačo (leta 2013 jih je bilo 49.000) jih je okoli 8000 v javnem sektorju. Dvig za slabih 25 evrov neto na mesec bi državno blagajno stal 2,9 milijona evrov. Največ prejemnikov je v predelovalni industriji, gostinstvu in turizmu.
|
»Seveda bi si želeli več. Glede na nizke odstotke usklajevanja minimalne plače v zadnjih treh letih bi bil primeren dvig od pet do šest odstotkov. Če upoštevamo tudi visoko gospodarsko rast, rast dobičkov in rast produktivnosti, bi bil upravičen še višji dvig minimalne plače,« je komentirala Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki pa jo veseli, da je predlagana višina nad pragom tveganja revščine. Prepričana je, da bi bilo vsakoletno usklajevanje minimalnih plač manj težavno, če bi prenovili plačni model in zagotovili osnovne plače v višini, ki kaže realno ceno dela. V prihodnjih mesecih se bodo posvetili prav plačnemu modelu v zasebnem sektorju.
»Nič nimam proti, da se usklajuje minimalna plača, problematično pa je, da se upošteva le gospodarska rast, ki ni pokazatelj moči vseh panog, temveč zlasti izvozno naravnanih,« se je odzval Igor Antauer, generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov.
Če je konjunktura, naj se minimalna plača poveča, a hkrati je treba razbremeniti tudi ostale plače.
Predvidevam pa, da bodo imela težave tista podjetja, kjer so plačni sistemi vezani na minimalno plačo, ker bi to lahko pomenil popravek plače vseh, je dejal Marjan Batagelj, predsednik Kluba slovenskih podjetnikov.
»Slovenija je že zdaj na prvem mestu v EU po razmerju oz. majhnosti razlike med višino minimalne in povprečne plače.« Medtem ko je evropsko povprečje pri 43 odstotkih povprečne plače, je v Sloveniji 50,8 odstotka, po predlogu ministrstva pa bi se povišalo celo na 52,5 odstotka. »S tako visoko minimalno plačo država delovno-intenzivnim panogam, kot so lesna, tekstilna ipd. in tam zaposlenim delavcem sporoča, da za njih v Sloveniji ni prostora,« pa je pravi Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki GZS.
