Tiskane izdaje
Ljubljana – Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman se bo v ponedeljek srečala z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager na temo NLB. Medtem pa se nad banko zgrinjajo tožbe hrvaških varčevalcev, vse večje pomisleke imajo očitno tudi revizorji.
Do bližnjega bruseljskega sestanka ministrice in komisarke zdaj očitno prihaja na slovensko pobudo, namenjen pa naj bi bil zbližanju stališč glede zavez za privatizacijo NLB. Cerarjeva vlada se je sicer šele danes seznanila z bistvenimi poudarki iz odgovora evropske komisije na uradno prošnjo Slovenije, ki ga je ministrstvo za finance prejelo že 26. januarja, naša stran pa ima še do 2. marca čas, da se uradno odzove na odgovor iz Bruslja.
Osebno srečanje Vraničar Ermanove in Vestagerjeve lahko razumemo tudi kot nagradnjo dvostranskega komuniciranja na to temo na relaciji Bruselj–Ljubljana, ki je sicer zadnje čase potekalo predvsem preko novinarskih brifingov.
Hrvaške tožbe postajajo breme za NLB
Nerešeno vprašanje prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev, ki ga je vlada junija lani navedla kot razlog za zaustavitev privatizacije NLB, spet buri duhove. Še posebej po razkritju, da so bile v zvezi s tem sprejete štiri pravnomočne sodbe, od katerih je NLB novembra lani že poplačala tožbo, ki je z zamudnimi obrestmi znašala dobrih 1,4 milijona evrov, je pa sodbo nato izpodbijala z revizijo na hrvaškem vrhovnem sodišču.
Premier Miro Cerar je včeraj povedal, da »plačevanje teh zneskov ni v skladu z našim pravnim redom, saj Hrvaška krši mednarodne zaveze in tudi naš pravni red tega ne dovoljuje.« Pristojne na SDH in v NLB je okrcal, naj »se odločajo pravilno,« NLB pa je še pozval, naj, »kolikor je le mogoče, prepreči takšne izvršbe, če bi do njih prihajalo zunaj Slovenije.« Tako premier, po drugi strani pa vlada in koalicija doslej nista našli politične volje za sistemsko rešitev tega vprašanja.
Težave NLB tudi z revizorji
NLB do zdaj za tožbene zahtevke PBZ in Zagrebačke banke, ki bi lahko skupaj znašali do 430 milijonov evrov, ni oblikovala rezervacij, ker da za tožbe po njihovem mnenju ni pravne podlage. V Delu smo že pred letom dni pisali o revizorjevih opozorilih, da je izid tožb negotov, konec lanskega leta pa je bila proti NLB sprejeta že omenjena pravnomočna in izvršljiva sodba v skupni višini 1,4 milijona evrov.
To bo moral revizor, kot pojasnjujejo naši sogovorniki, nedvomno upoštevati. Revizije zaključnih računov potekajo prav zdaj (lani je bilo revizorsko mnenje za NLB podpisano konec marca), in kot trdijo naši sogovorniki, je pričakovati, da bo revizor letos strožje presojal, ali ima NLB za tožbe oblikovane rezervacije ali ne. Povedano drugače – če bo revizor presodil, da bi morale biti rezervacije oblikovane, pa ne bodo, bo moral to izpostaviti v svojem mnenju. Kolikšne rezervacije bi morala oblikovati NLB, ni natančno jasno, skoraj zagotovo pa ne more država v tem primeru pričakovati dividend, ali pa bi bile te bistveno manjše.
Revizorji družbe E&Y, ki revidirajo NLB, so se že lani zelo poglobili v razjasnjevanje, kako pomembne bi zaradi tožb lahko bile pogojne obveznosti banke in med drugim poizvedovali tudi pri pravnih strokovnjakih. »Poizvedba pri odvetnikih je pri revidiranju takih rezervacij standardni revizijski postopek,« je takrat na splošno pojasnila direktorica Agencije za javni nadzor nad revidiranjem Mojca Majič.
Priprava rezervacij v primeru vloženih odškodninskih tožb je v celoti prepuščena družbi, je dodala, a presojo, ali sprejema oceno pravnega strokovnjaka oziroma poslovodstva ali ne, mora revizor sprejeti sam.
