Ministrstvo za finance v stikih z Brusljem za omilitev zavez in ohranitev skupine NLB

Na MF skušajo odpraviti škodo po odločitvi vlade, da zaustavi privatizacijo Nove Ljubljanske banke. 

Objavljeno
09. junij 2017 20.47
Miha Jenko, Katja Svenšek, Suzana Kos
Miha Jenko, Katja Svenšek, Suzana Kos

Ljubljana – Današnji telefonski pogovor med ministrico za finance Matejo Vraničar Erman in evropsko komisarko Margrethe Vestager na temo NLB je bil »konstruktiven«, delo bodo zdaj nadaljevali strokovnjaki na tehnični ravni, smo izvedeli na ministrstvu za finance.

Evropska komisarka za konkurenčnost in ministrica bosta znova v stiku, ko bodo njuni sodelavci prišli dovolj daleč pri iskanju kompromisne rešitve za NLB, pravijo na ministrstvu za finance, kjer si prizadevajo, da bi vladna odločitev o neprodaji NLB imela čim manjše možne posledice na javne finance in odnose z mednarodnimi organizacijami (IMF, OECD, evropska komisija), ki nas že leta napotujejo k privatizaciji NLB. Pravijo tudi, da so v stiku tudi z bonitetnimi agencijami – vse akterje prepričujejo, da se Slovenija s to odločitvijo ne odpoveduje privatizaciji banke.

Na MF še ne vedo, kakšno bo polje možnega kompromisa z evropsko komisijo pri danih zavezah, ki zdaj bremenijo NLB predvsem s prodajo podružnic na Balkanu in omejitvijo poslovanja doma. Napovedujejo, da si bodo v pogovorih z Brusljem - prve obrise nove kompromisne rešitve pričakujejo do poletnih počitnic - prizadevali predvsem, da se NLB ohrani kot celota in kot močna skupina. Prodaja podružnic bi pomenila hud udarec za banko in njen razvoj.

Najbolj enostavna rešitev bi bila odlog prodaje za eno ali dve leti, daljše odlašanje s prodajo bi bilo neproduktivno, saj bi se s podaljšanjem zavez o omejitvi poslovanja dlje časa zniževala vrednost banke.

Ob tem zavračajo trditve, da s ponujeno ceno za delnice NLB - ki jo je vlada zavrnila -, ne bi mogli doseči ugodne kupnine. Predlagani razpon prodajne cene za delnico NLB v višini od 55 do 71 evrov namreč znaša od 87 do 112 odstotkov knjigovodske vrednosti NLB d.d. Za 50-odstotni delež NLB d.d. bi prejeli od 549,8 milijona evrov do 707,8 milijona evrov - sredinska vrednost, za 100 odstotkov knjigovodske vrednosti, bi predstavljala 632 milijonov evrov, je skupna ocena ministrstva, SDH in uprave NLB.

SDH tudi formalno ustavil prodajo

»Včerajšnji 'ne' prodaji NLB pomeni za SDH ustavitev aktivnosti v zvezi s postopkom IPO NLB,« je za Delo povedala članica uprave SDH Nada Drobne Popovič. »Skušamo pomagati ministrstvu za finance, da z evropsko komisijo doseže dogovor o spremembi obstoječih kompenzacijskih ukrepov, predvidenih za neprodajo banke, da se ti omilijo in da ne pride do razbitja NLB kot skupine. Če bi se podružnice po Balkanu prodale, bi to pomenilo krčenje skupine, ki ne bi bila več tako dobičkonosna, kar je v nasprotju z našimi cilji«.

V SDH poudarjajo, da strategija NLB temelji prav na skupini, ki vključuje tudi bančne podružnice po Balkanu. Te družbe so dobičkonosne, uspešne in prispevajo velik delež k dobičku NLB Skupine. Ministrstvu za finance bomo - in verjamem, da tudi uprava NLB ter strokovnjaki banke - zato nudili maksimalno podporo pri pripravi predloga nabora kompenzacijskih ukrepov, s katerimi bo ministrstvo za finance z evropsko komisijo poskušalo doseči dogovor o spremembi obstoječih zavez in preprečiti prodajo odvisnih družb NLB po Balkanu,« je ponovila.

Vse za ohranitev celovitosti NLB

Z odločitvijo vlade, da ne proda NLB, sta se tako odprli vsaj dve fronti. Prva poteka na relaciji med Ljubljano in Brusljem, kjer bo ministrstvo za finance očitno z močno podporo tako NLB in njenih strokovnih služb kot upravljalca z državnim premoženjem SDH skušala na vsak način doseči dogovor, v skladu s katerim bi lahko banka obdržala podružnice po Balkanu.

Te ne zagotavljajo le polovice dobička skupine, ampak tudi to, da je NLB mednarodna banka in da ima sistemski pomen ne le na domačem trgu, ampak tudi širše, predvsem na primer pri podpori slovenskega gospodarstva na teh trgih.

Prodaja podružnic po Balkanu bi NLB spremenila v hranilnico. »Iztrgati« mrežo, razpredeno po Balkanu, iz skupine bi imelo zelo velike posledice, opozarjajo in dodajajo, da podružnice niso pomembne zgolj za slovensko 'mamo'.

Povrnitev ugleda pred prodajo Abanke

Druga fronta se odpira ne mednarodnih finančnih trgih, voditi jo bo moral predvsem SDH. Slovenija si nove črne pike na tujih trgih zaradi četrtkove odločitve politike ne more privoščiti, saj je pred prodajo Abanke. To mora država prodati do sredine leta 2019, prepričati mednarodne finančne trge, da mislimo resno, pa bo verjetno izziv. Za Abanko, kjer je predvidena prodaja celotnega 100-odstotnega deleža, je sicer pričakovati več zanimanja kot za NLB, nedvomno se pričakuje tudi stratege.

Kljub temu bo moral SDH zdaj urediti odnos s svetovalcem pri prodaji NLB, to je Deutsche Bank, ki bo zaradi propadle prodaje ostal brez provizije. Ta bi znašala 2,9 milijona evrov, namesto tega pa bo svetovalcu zdaj pripadlo »le« 50.000 evrov fiksnih stroškov. Deutsche Bank ni edina priznana mednarodna finančna institucija, ki je s SDH sodelovala pri iskanju kupcev za NLB, med njimi so še UBS in JP Morgan ter finančni posrednik Wood & Company Financial Services. Verjetno bo potrebno kar nekaj pogovorov, da bo Slovenija po odločitvi politike, da NLB kljub zavezam ne proda, ohranila ugled in možnosti za nadaljnjo sodelovanje s finančnimi institucijami.