Ministrstvo za finance zaostrilo odgovornost Banke Slovenije

Ljubljana – Nova različica zakona o sodnem varstvu razlaščenih imetnikov delnic in podrejenih obveznic bank zaostruje odgovornost Banke Slovenije (BS). Po novem za morebitno odškodnino odgovarja le BS, uporaba tega zakona pa za tožnike ne bi bila več obvezna, če bi se izkazalo, da je bilo z izrednim ukrepom storjeno kaznivo dejanje.

Ureditev sodnega varstva razlaščenih vlagateljev je oktobra lani zakonodajalcu naložilo ustavno sodišče. Na ministrstvu za finance (MF) so po prejetih pripombah v javni razpravi precej spremenili predlog omenjenega zakona, ki se nanaša na 963 milijonov evrov kvalificiranih obveznosti bank. Te so bile z izrednimi odločbami BS v postopku sanacije izbrisane v letih 2013 in 2014.

Tudi novi predlog po naših informacijah ne predvideva presojanja veljavnosti izrednih odločb, osnovno vodilo pa je še vedno, da razlaščenci šestih bank lahko pričakujejo odškodnino, če bo sodišče ugotovilo, da so bili na slabšem, kot bi bili, če Banka Slovenije ne bi izrekla izrednega ukrepa.

Vendar v novi različici za morebitno odškodnino odgovarja BS, ne pa tudi država, razen če bo Banka Slovenije v ločenem postopku tožila državo in dokazala, da za to ni odgovorna.

Da bi se izognili kršitvi monetarnega financiranja, na kar je ministrstvo opozorila tudi Evropska centralna banka (ECB), ministrstvo zdaj menda predlaga, da bo država BS začasno zagotovila denar za odškodnine, ki ga bo ta morala vrniti, če ne bo dokazala skrbnega in odgovornega ravnanja. Razlaščenci bodo menda tudi po novem odškodnino lahko terjali le po tem zakonu, in sicer proti Banki Slovenije, a to naj ne bi bilo več obvezno, če bo s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da je bilo z odločbo BS storjeno kaznivo dejanje, ki je razlaščencem povzročilo škodo. To ni nepomembno. Proti guvernerju Boštjanu Jazbecu in trem njegovim (nekdanjim) sodelavcem namreč teče preiskava zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja.

V novem predlogu ni več omejitev, kdo lahko vloži tožbo, v primeru skupne tožbe več prizadetih vlagateljev pa naj sodna taksa ne bi presegala tisoč evrov.

Leto dni za vložitev tožbe

Rok za vložitev tožbe je ministrstvo podaljšalo na leto dni od sprejetja zakona, še vedno pa predvideva združitev postopkov, ki se nanašajo na posamezno odločbo o izrednih ukrepih.

O dostopu do podatkov in dokumentov, ki so bili podlaga za izbris, predlog zakona še naprej predvideva dostop v dveh korakih: Odločbo o izrednih ukrepih, oceno vrednosti sredstev in pogodbo s cenilci, bo morala Banka Slovenije objaviti na spletu, pri čemer bo lahko prikrila osebne in zaupne podatke. Vse druge dokumente in podatke pa bodo tožniki lahko zahtevali prek sodišča.

V tožbi bo mogoče presojati, ali je bila ocena o finančni trdnosti posamezne banke napačna, kot ves čas trdijo razlaščenci, in ali so bile metode in izhodišča za oceno primerne. V krogih razlaščencev so s sedanjo različico zakona nekoliko bolj zadovoljni kot s prejšnjo, še vedno pa jih moti, da vsi dokumenti – predvsem cenitve – ne bodo v celoti dostopni takoj in da se pri ugotavljanju oškodovanja izrecno ne določa skladnosti cenitve z mednarodnimi računovodskimi standardi.

Novela zakona o BS

Po nedavnem sprejetju novele zakona o BS bi oškodovani vlagatelji lahko računali tudi na ugotovitve računskega sodišča, ki bo lahko pregledalo odločitve, povezane z zadnjo sanacijo bank in porabo petih milijard evrov davkoplačevalskega denarja za to.