Tiskane izdaje
Šest bank v Švici se je že pred nekaj leti združilo v posebnem projektu. »Njihov namen je bil izriniti s trga Apple, ker jim je pobiral plačilne transakcije, tisti del bančnega kolača, ki je najbolj donosen. Skupna rešitev omogoča, da s pomočjo enotne elektronske denarnice plačuješ neodvisno od tega, pri kateri banki imaš račun. In to rešitev poskušamo uveljaviti tudi v Sloveniji in širši regiji,« pravi Iztok Štorman, ki vodi ljubljansko izpostavo švicarske fintech družbe Finspire.
V čem mora biti banka boljša, da se preko take rešitve obrani tistih, ki jim pravimo »prekucniški« (disruptive) fintech?
Mislim, da so tu banke izgubile tekmo. Če pogledamo v Slovenijo, recimo NLB, ki je s 33 odstotki prevladujoča na trgu, potem ugotovimo, da tudi ona trgovcev ne zanima, če da na trg svojo mobilno denarnico.
Zakaj ne?
Tudi če banka v novo rešitev pridobi vse stranke, lahko trgovci še vedno dostopajo samo do 33 odstotkov vseh strank na trgu. Teoretično bi se morale vse slovenske banke združiti in ponuditi skupno denarnico, kot v Švici. To pa je pravzaprav naša ponudba, vendar na način, da se nam ni treba povezovati z bankami. Naša glavna povezava je s procesnim centri, ki skrbijo za obdelavo podatkov.
Ste torej tekmec bankam?
Ne, v bistvu ne. Poberemo določeno provizijo pri plačilih trgovcem, še vedno pa banka, katere stranka je to kupila, dobi svoj delež - nekaj v smislu provizije, letnega naročila na storitev stranki. Z bankami poskušamo sobivati.
Kaj elektronska denarnica v praksi pomeni za uporabnika?
Pomeni, da ne potrebuješ več fizičnega denarja. Gre za popolno digitalizacijo plačilnih inštrumentov, saj so različne plačilne kartice vključene v mobilno aplikacijo. Načeloma lahko plačuješ vse, od računov v trgovinah in lokalih do položnic, odvisno, kaj in kako hitro omogoča (oziroma bo omogočala) infrastruktura pri tistih, ki izdajajo račune. Naj ponazorim.
Plačilo se lahko opravi s skeniranjem QR kode, ki je povezana z računom. Želimo na primer skenirati tudi QR kode, ki se pojavljajo na računih iz davčnih blagajn, seveda ob dovoljenju davčne uprave. To bi pomenilo, da boš prišel v lokal, poskeniral QR kodo in v mobilni aplikaciji izbral, s katero od kartic oz. plačilih storitev želiš, da je plačana. Trend QR kod prodira tudi v položnice. Banke jih bodo do konca leta opremile z njimi. Vse bo enostavno, zamišljeno je plačilo v treh korakih – poskeniraš, izbereš kartico, plačaš.
So mobilna plačila glavno področje, kjer prihaja do tako močne digitalizacije?
Upam si trditi, da je to glavni trend. Ameriški trgovec WallMart je uvedel rešitev, sorodno naši. Omogoča, da z mobilnim telefonom že na trgovski polici skeniraš izdelke, kar dodatno avtomatizira plačilo končnega računa. Tudi švicarske banke so šle v to. V Indiji, na primer, kjer so pred kratkim z umikom velikih bankovcev močno omejiti uporabo gotovine, je sedaj centralna banka odobrila mobilna plačila pri trgovcih s pomočjo QR kod. Trend je, da se pri plačilih transakcije beležijo. Po eni strani je to želja centralnih bank, po drugi pa gre za poenostavitev plačil.
Kakšna je torej idealna denarnica prihodnosti? Mobitel, ki mogoča plačevanje z ekvivalentom gotovine, kartico, uporabo kartice zvestobe?
Tako nekako. To je odprta platforma, kjer izkoriščaš infrastrukturo, ki obstaja.
Koliko pa je koncept vaše rešitve dejansko razširjen v Sloveniji?
Resno smo začeli po novem letu. Vključili smo eno internetno trgovino, resno pa se širimo naprej. Naša strategija je da kupimo manjšo banko, mi smo recimo bili »skrivnostni švicarski investitorji«, kot so objavili mediji, ki so se zanimali za Hranilnico Lon.
Kaj res? Zakaj pa?
Hranilnica Lon nas zanima zato, ker je banka, ni nikoli ni dajala velikih kreditov, kjer bi lahko bile težave, osredotočena je na manjše stranke in to je točno to, kar iščemo – končne uporabnike poslovnih partnerjev. Banko potrebujemo predvsem zaradi znižanja stroškov transakcij in obvladovanja transakcij. In za nastop na celotnem evropskem trgu.
Pomembna je torej bančna licenca?
Tudi to, čeprav glede na to, kako je zasnovana naša denarnica, bančne licence niti ne potrebujemo. Namreč, niti en podatek o kreditni kartici ni shranjen na mobilnem telefonu. Vsi so shranjeni v procesnem centru. Mi operiramo na podlagi kriptiranih žetonov, ki jih dobimo iz procesnega centra. Če nekdo izmakne digitalno denarnico ali cel telefon, si z njo ne more nič pomagati.
Na kakšne način je zagotovljena varnost?
Vse kode so napisane po standardih, ki so primerni za kartične ponudnike. Bistveno pa je, da pri nas ni nobenega podatka. Obstaja pa uporabnikovo geslo, ki ga je potrebno vtipkati ali pa uporabiš kakšen drug način identifikacije, ki ga omogoča telefon.
Hranilnica Lon se je v drugi polovici lanskega leta dokapitalizirala, proces prodaje pa je nekoliko zastal. Ostajate resni interesenti, ko se bo nadaljeval?
Če dovolite, tega ne bi podrobno komentiral. Želimo si banko, če ne bo Lon, bo pa katera druga, tudi čez mejo so. Vemo za eno majhno banko na Dunaju, ki so jo prodali v treh tednih. Pri ponudnikih digitalnih storitev, ki vedo, zakaj jih kupujejo, so take banke lahko kar vroče blago.
Zakaj?
Te banke so premajhne, da bi lahko dolgoročno same preživele. Nizke marže in provizije na eni in visoke kapitalske zahteve na drugi strani jih tako stiskajo, da lahko na neki točki postanejo preveliko breme.
Zakaj pa igralec iz fintecha išče banko za vstop na trg, če po drugi strani govorimo, da bo fintech banke kar uničil, odpravil?
Na mislim, da jih bo uničil. Banke in fintech bodo soobstajali. Ker fintech ne more in ne želi postati banka. Želi pa izkoristiti obstoječo infrastrukturo, ki je na trgu. Govorimo pa o pojavu, ki mi nekateri že pravijo »uberizacija bank«. Torej, če imamo Uber kot največjega operaterja individualnih prevozov brez enega taksija in Airbnb kot največjega sobodajalca brez ene lastne nepremičnine, potem je na mestu vprašanja, ali bodo postala fintech podjetja največja finančna inštitucija brez lastne infrastrukture, lastne banke. Mislim, da gre trend v to smer.
Ampak za Uber in podobne je značilno tudi, da kljub skokoviti rasti poslovanja generirajo izgubo, vlagateljem nič ne prinašajo. Za uveljavljeno razmišljanje o poslu je to dolgoročno nevzdržen model. Lahko tudi vi zavzamete trg in pri tem poslujete z izgubo?
Tudi za fintech je jasno, da ko vstopiš na trg, imaš stroške in ne moreš biti pozitiven. Vendar fintechi ciljajo na storitve, ki so donosne. Recimo, finančne storitve prispevajo nadproporcionalno v dobiček bank in to je ravno delež, ki ga »napadajo« fintechi. Sčasoma bolj dobičkonosen tudi drugi del bančne bilance, ko bodo začele polno kreditirati, ampak tam je tudi večje tveganje. Fintechi stopamo v okolje, ker bomo ponujali storitve, ki temeljijo na neobrestnih prihodkih, pri obrestnih prihodkih pa se bomo recimo podali v mikrokredite. Ne želimo pa biti podvrženi vsej bančni regulativi.
Kje pa vidite priložnost za fintech pri varčevalnih in naložbenih produktih?
To pa je segment, v katerem fintechi strateško in dolgoročno potrebujemo banke. Za zbiranje depozitov je nujna bančna licenca in za to bomo potrebovali internetno banko. Priložnost je potem pri majhnih zneskih vlog in mikrokreditov, kjer je lahko postopek zelo poenostavljen. Tudi račun se v principu da odpreti preko mobilnega telefona in potem za poslovanje ne potrebuješ nobenega bančnega okenca.
Vprašanja je, kako daleč v tem prehodu bodo šle banke. Mislim, da se bodo ustavile na neki ravni, kjer bodo velike banke ostale približek sedaj znanih, financirale bodo velika podjetja. Mala podjetja in prebivalstvo pa bodo financirale internetne banke.
Se pravi, velike banke bodo svoje poslovanje prilagodile tako, da bodo same prevzele fintech podjetja ...
… tako, to se že dogaja ...
... in določen del fintechov se bo v bančnitšvo prebil tako, da bo prevzel manjše banke?
Drži. Majhna banka ne potrebuje licence za vse vrste poslov in to je, kar fintechi pričakujejo. zato se bo bančni sektor nekako razdelil na dva segmenta.
Kaj bo zaradi tega boljše za bančne stranke?
To težko ocenim. Vprašanje je mogoče prej, kaj bo za banke pomenilo, da ne boš več potreboval banke, da bi lahko odprl tekoči račun. Ljudje si že želijo plačevati mobilno, je pa res, da je banko težko zamenjati. Mislimo, da bo trajalo vsaj dve leti, da se bodo začeli ljudje bolj svobodomiselno obnašati.
Je torej prihodnost brezgotovinska?
Verjamem, da se lahko to zelo hitro zgodi.
