Tiskane izdaje
Ljubljana − Finančna uprava je lani jeseni v 38 osnovnih in srednjih šolah začela izvajati program za davčno opismenjevanje, v katerem je sodelovalo okoli 2500 mladih ljudi. »Zelo smo zadovoljni z odzivi otrok in učiteljev,« je danes na novinarski konferenci poročala generalna direktorica Jana Ahčin, posebej ker so jih pohvalili tudi starši, kot je povedala.
Vladni urad za obveščanje prek različnih javnih opozoril in sporočil opozarja prebivalstvo na škodo, ki jo njim in državi nasploh povzroča siva ekonomija. Znotraj teh dejavnosti se je pokazala priložnost tudi za finančno upravo, ki je že več let poskušala z davki nekako priti v izobraževani sistem, a v šole s programom davčnega opismenjevanja ne bi mogla kar vstopiti, če ji vrat vanje ne bi odprla ministrstvo in urad za šolstvo.
Program seznanjanja učencev in dijakov z davčnim sistemom in vlogo davčnih prihodkov za državo so uslužbenci finančne uprave izvajali po šolah, ki so se odzvale na skupno vabilo več pristojnih ustanov. »Ocenili smo, da so za izobraževanje primerni otroci sedmih, osmih in devetih razredov osnovnih šol ter dijaki drugega in tretjega letnika srednjih šol,« je povedala Jana Ahčin. Davčno opismenjevanje o davkih je trajalo po dve šolski uri, lahko pa tudi kot projektni dan, če so se tako odločili ravnatelji.
Furs obiskal 56 osnovnih in 37 srednjih šol
Finančna uprava je za pouk usposobila petnajst svojih uslužbencev, ki jim je na začetku pomagal tudi pedagog. Opravili so 93 predavanj, 56 v osnovnih šolah in 37 v srednjih. Ne šole ne učenci in dijaki niso imeli z njimi nobenih stroškov.
Zdaj, ko je prvo šolsko leto za njimi, želijo v finančni upravi jeseni nadaljevati. Na svoji spletni strani so že povabili šole, naj se prek spletnega obrazca prijavijo tudi za davčno opismenjevanje učencev in dijakov v novem šolskem letu 2015/2016. Raziskava, ki so jo opravili po prvem letu v šolah, kaže, da je vredno nadaljevati, je povedal Tomaž Perše, ki vodi službo generalne direktorice finančne uprave. V raziskavi je sodelovalo 1600 učencev in dijakov, izpeljali pa so jo tako, da so pritegnili otroke, ki so bili vključeni v izobraževanje, in skupino, ki v njem ni sodelovala. Vsi so odgovarjali na enaka vprašanja, na primer: Kaj zate pomeni beseda davek? Kje si doslej napogosteje slišal ali prebral kakšno informacijo o davkih? Ali ob nakupu vzameš račun?
Ne glede na to, ali so bili vključeni v davčno opismenjevanje ali ne, je med ponujenimi možnostmi največ otrok izbralo opis, da je davek obvezna denarna dajatev. Da so davki pomembni za delovanje države, je v skupini, ki je poslušala predavanja, menilo 44,7 odstotka učencev osnovne šole in 48 odstotkov srednješolcev. Ponujeni odgovor, da so breme za državljane, pa je izbralo 18 odstotkov osnovnošolcev, vključenih v izobraževanje, in 30 odstotkov učencev, ki v njem niso sodelovali. Kot breme za državljane je davke opisalo 32 odstotkov dijakov − z izobraževanjem in brez njega.
Raziskava je pokazala, da večina učencev in dijakov, ki so v njej sodelovali, hitro pozabi na račun, ko plača izdelek ali storitev. Po dveh tretjinah odgovorov nikoli ne vzamejo računa na tržnici in za inštrukcije, če si med letom pomagajo z njimi. Tretjina jih ne vzame računa v pekarni, baru, restavraciji in pri frizerju, več kot tretjina ga s seboj iz lokala odnese le občasno. Skoraj 80 odstotkov učencev in dijakov je med možnimi odgovori na vprašanje, zakaj je pomembno vzeti račun, odgovorilo praktično: račun vzamejo, ker z njim lahko uveljavijo garancijo.
»Največ otrok se z davki seznanja po televiziji,« je povedal Tomaž Perše, 27 odstotkov se jih je v raziskavi sklicevalo na podatke iz šole, 18 odstotkov na starše, 14 odstotkov na interenet in osem odstotkov na časopise. Med seboj se o davkih ne pogovarjajo. Glede na velik delež otrok, ki so kot vir podatkov izbrali medije, ni nenavadno, da jih je 70 odstotkov o davkih slišalo sporočila, ki so se nanašala na povišanje davkov, torej na nespodbudne novice.
Otroci v Sloveniji se že kmalu po rojstvu vključijo v davčni sistem: finančna uprava po službeni dolžnosti novorojenčku kar kmalu dodeli osebno davčno številko, ne da bi starši prosili zanjo. »To številko državljan Slovenije obdrži vse življenje, nikoli je ne spreminjamo,« pravi Tjaša Naraločnik iz generalnega finančnega urada. V zakonu o dohodnini so določbe, ki se nanašajo posebej na otroke in mladino. Okoli 340.000 staršev in drugih skrbnikov vsako leto uveljavi olajšavo za vzdrževane otroke. Pri tem je mladoletni otrok do 18. leta starosti lahko vzdrževani družinski član brez vsakega pogoja. »Tako je, tudi če je milijonar,« poudarjajo v finančni upravi.
