Tiskane izdaje
Ljubaljana - Ministri EU, zadolženi za kohezijsko politiko, so danes na čelu z evropsko komisarko za regionalno politiko Corina Creţu razpravljala o prihodnosti skladov EU. Zasedanja se je udeležila tudi ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj. Razpravljali so o sedmem poročilu o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji »Moja regija, moja Evropa, naša prihodnost«, ki predstavlja prve obrise evropske kohezijske politike po letu 2020, so objavili tudi na spletni strani vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK).
Evropska komisarka za regionalno politiko Corina Creţu je ob tem poudarila, da »mora kohezijska politika še naprej vlagati v vse regije EU za reševanje glavnih izzivov današnjega časa, ki so: boj proti socialni izključenosti in brezposelnosti mladih, migracije, prilagajanje globalizaciji in podnebne spremembe. Prav tako mora še naprej podpirati trajnostni promet, zdravje in digitalno infrastrukturo ter mala podjetja in inovacije. Pomembno se je osredotočati na področja, ki prinašajo največ dodane vrednosti na ravni EU, « so sporočili iz Predsatvništva Evropske komisije v Ljubljani (PEK).
EU kohezijska politika mora ostati trdna tudi po 2020
Ministrica Smerkolj meni, da je poročilo dobra osnova za začetek razprave o kohezijski politiki po letu 2020 in kot že pogosto tudi zdaj poudarila, da »mora evropska kohezijska politika tudi po letu 2020 ohraniti trden, predvidljiv in dolgoročen strateški pristop in stabilnost financiranja na vseh ravneh. Izhajati iz pozitivnih izkušenj iz preteklosti, kot tudi novih izzivov prihodnosti.«
Alenka Smerkolj: »Pri tem je izrednega pomena usmerjenost k rezultatom in tematski osredotočenosti v smeri okrepljenega strukturnega preoblikovanja. Premikati se moramo v smeri inovacij, prožnosti, sorazmernosti, celostnega pristopa in poenostavitev, saj bomo le tako še nadalje prispevali k krepitvi Evropske unije kot take in njenega položaja v globalnem kontekstu«.
Razprava in poudarki kohezijskih minisitrov so temeljili na 7. kohezijskem poročilu, ki ga je Evropska komisija objavila pred dobrim mesecem, 9. oktobra letos. V njem EK analizira razmere v regijah EU, navaja ugotovitve o porabi za kohezijo v kriznem obdobju in pripravlja podlago za kohezijsko politiko po letu 2020.
Kako lahko kohezijska politika najbolje podpira strukturne reforme? Na to vprašnje je komisarka Corina Creţu med drugim predlagala spremembe postopkov za t. i. predhodne pogojenosti. »Spodbude za reforme bi bilo mogoče zagotavljati skozi celotno obdobje financiranja in ne le ob njegovem začetku. Komisarka je tudi predlagala, da bi bilo treba podobne projekte, ki se financirajo iz različnih skladov EU, obravnavati enako, na primer v zvezi z javnim naročanjem. Med drugim se je zavzela tudi za lažji ter bolj sorazmeren in prilagojen pristop k uveljavljanju plačil EU za upravičence, pri čemer dejanski ali poenostavljeni stroški ne bi smeli biti edini možnosti, «so sporočili iz PEK.
Unija potrebuje več kohezije
V že omenjenem 7. kohezijskem poročilu pa analizirajo trenutno stanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije EU in evropsko gospodarstvo, ki sicer raste, a ugotavljajo, da razlike med državami in seveda tudi znotraj držav še vedno obstajajo. A je tudi ob izidu poročila komisarka Creţu poudarila, da "Unija potrebuje več kohezije. Čeprav je kriza konec, je očitno pustila sledi v številnih regijah, ki bodo za soočenje z današnjimi in jutrišnjimi izzivi potrebovali kohezijsko politiko."
Takrat je tudi evropska komisarka za zaposlovanje in socialne zadeve Marianne Thysen izpostavila, da so potrebne smiselne naložbe, ki bodo omogočile trajnostno oživitev gospodarstva, saj so te spremembe pomembne tako za gospodarstvo, kot za delovno silo in evropske državljane.
Sicer pa koehzijsko poročilo spodbuja razpravo o kohezijski politiki tudi po letu 2020 in predlaga politiko na ravni EU, kjer so izpostavljeni trije glavni nameni: izkoriščanje globalizacije, načelo, da ni nihče zapostavljen in podpora strukturnim reformam.
