Tiskane izdaje
Ljubljana – »Vzorna slaba banka.« Tako je nemški poslovni dnevnik Handelsblatt opisal špansko slabo banko Sareb, ki jo predstavljajo kot vzor, kako s prenosom slabih terjatev stabilizirati finančni sistem. Sareb je po poku nepremičninskega balona pokupil premoženje in slaba posojila španskih bank za skupaj 50 milijard evrov oziroma z okoli polovičnim diskontom.
Predsednik uprave Jaime Echegoyen Enríquez de la Orden je osupljivo skromen, ko govori o svojem delu in znanju. Čeprav upravlja za 40 milijard evrov nepremičnin po vsej Španiji, se tudi on in njegovi kolegi lahko marsikaj naučijo od kolegov v slovenski DUTB, ki upravlja poldrugo milijardo evrov slabih terjatev. To je razmeroma nov posel in vsi se ga učijo na novo, je dejal.
Poleg tega da je precej večji od DUTB, se Sareb zelo razlikuje od slovenske slabe banke tudi po tem, da je večinsko v zasebni lasti. To se Enríquezu de la Ordenu zdi nekaj povsem samoumevnega, saj je velika večina gospodarstva v zasebni lasti, poleg tega so zasebni lastniki do upravljavcev premoženja precej zahtevnejši, zahtevajo rezultate in ne prenašajo skrivanja pred odgovornostjo.
Petina portfelja Sareba je v Kataloniji, negotova usoda Katalonije pa morebitne kupce nepremičnin na območju Katalonije sili, da počakajo s končnimi odločitvami o nakupu, je v pogovoru za Delo povedal šef Sareba.
Kaj se DUTB lahko nauči od vas?
Oboji se lahko učimo drug od drugega. Slabe banke so razmeroma nov posel in nihče ne zna vsega.
Kljub temu velja Sareb za najboljšo med slabimi bankami na celini.
To je res, predvsem zaradi naše velikosti in razdrobljenosti problema. Ta ni le večji kot v kakšni drugi državi, temveč je tudi bolj raznovrsten tako lokacijsko kot po velikosti posojil, imamo veliko zelo majhnih posojil in razdrobljene enote.
Torej niste najboljši po kakovosti dela?
Prezgodaj je, da bi to ocenjevali. Na opravljeno smo ponosni, a bi se marsikaj dalo opraviti bolje. Ves čas se oziramo po primerih, iz katerih se lahko učimo. Ni diplome za slabo bančništvo, tega se vsi učimo.
Kaj se lahko naučite od kolegov v Sloveniji?
S slovenskimi kolegi si redno delimo izkušnje. Za naš uspeh in uspeh drugih slabih bank v Evropi je ključno, da si izmenjujemo sveže znanje. Naučili smo se, da naš položaj ni najtežje, kar bi nas lahko doletelo. DUTB ima poleg nepremičnin v portfelju še veliko podjetij, mi imamo samo nepremičnine.
Kako težko je pridobiti strokovnjake in jih obdržati v slabi banki, ki bo leta 2027 izginila?
Kmalu po ustanovitvi leta 2012 so bile banke v hudih težavah, veliko tudi zelo dobrih ljudi je bilo brez dela in lahko je bilo dobiti ljudi. Zdaj, ko si je panoga opomogla, naši strokovnjaki redno dobivajo ponudbe, ki niso nujno veliko boljše v denarnem smislu, ponujajo pa nedoločeno trajanje službe. Temu se lahko ognemo z dodatnimi bonusi, našim ljudem pa ponujamo izkušnje in znanje, ki ga drugje ne morejo dobiti, ob tem pa se jim poveča tudi vrednost na trgu dela.
Koliko ljudi je v Sarebu?
Zaposlenih je 380 ljudi, vsak v povprečju upravlja sto milijonov evrov premoženja. To je velika odgovornost, ki je v drugih bankah ne bi dobili. To so profesionalci s povprečno 17 do 18 leti delovnih izkušenj z različnih področij. Vsi nosimo velikansko odgovornost, kdor ne dosega rezultatov, se mora posloviti. In vsak od nas bo nekoč prišel v zgodovino ekonomije, ker je to prvi takšen primer.
Kakšen je ugled Sareba v Španiji?
Na začetku je bilo najbrž za vse slabe banke podobno, kar je krivično. Gospodarstvu je bila škoda že narejena in nas so poklicali, da zadeve rešimo. Javnost je potrebovala grešnega kozla in vsaj na začetku niso bili zadovoljni.
Kaj pa kasneje, kako na vas gledajo dolžniki?
Dolžniki so bili zelo razočarani, ker jim je slaba banka vzela njihov posel. To je za ljudi težko, mi pa smo se potrudili, da jim pokažemo, da smo rešitev, morda res ne najboljša, to bo čas pokazal, ampak smo rešitev, in ne del problema. Skozi leta, z dnevno analizo več kot 50.000 posojil in rednimi stiki z dolžniki smo pokazali, da pomagamo.
Koliko stanovanj upravljate?
V vsakem trenutku imamo v bilancah okoli 40.000 stanovanjskih enot, ki so naprodaj. Doslej smo jih prodali že 60.000 in s prenosom slabih terjatev bomo dobili novih 40.000 stanovanj. Tudi Španija ima težave z dejstvom, da številni ljudje nimajo stanovanja, zato se pojavljajo pritiski na Sareb, da bi nepremičnine podarili ljudem, ker njim pripadajo.
Zakaj tega ne storite?
Če bi, ne bi mogli odplačati dolga in to bi bila za državo težava. Ker se te težave zavedamo, smo del našega portfelja namenili socialnim ciljem. Vsaki od 17 regionalnih vlad smo prepustili del nepremičnin, da jih oddajajo po dostopnih najemninah. Ta dogovor je z regionalnimi vladami sklenjen za štiri leta, stanovanja pa se oddajajo po ceni od 125 do 300 evrov na mesec.
Koliko prihodka vam je uspelo doslej ustvariti in koliko od tega je prišlo iz prodaje premoženja?
Skupni prihodek znaša 16 milijard evrov, a to ni vse prihodek iz prodaje, del tega so pobrane obresti, refinanciranje in poplačevanje dolga. To je 23 odstotkov vrednosti premoženja, ki smo ga prejeli.
Je to skladno z načrti?
Za načrti nekoliko zaostajamo, je pa treba vedeti, da smo začeli iz nič. Prvega pol leta delovanja podjetja nismo prodali ničesar, kar je razumljivo. Če te mesece odštejemo, smo blizu načrtom.
Izgubo imate že štiri leta zapored, kdaj boste ustvarili dobiček?
Razen prvega leta smo z izgubo poslovali vsako leto. Toda to ni pomembno, nismo tu zato, da bi ustvarili dobiček. Poklicani smo, da rešimo težavo s slabimi dolgovi. Da bi ustvarili dobiček, moramo veliko stvari spremeniti. Dejstvo je, da smo zelo zadolženo podjetje. Za nakup terjatev smo morali izdati za 51 milijard evrov obveznic in kar polovica marže, ki jo ustvarimo, gre za plačilo obresti.
Kje je potem smisel vašega obstoja za državo?
Smo med največjimi plačniki davkov v Španiji. Čeprav poslujemo z izgubo, plačamo ogromno lokalnih in državnih nepremičninskih davkov, veliko davka na dodano vrednost za nepremičnine, ki jih prodamo in plačujemo izvajalcem za vzdrževanje in dokončanje nepremičnin. Dobiček nam je zadnja skrb, tu smo, da poplačamo dolgove, za katere jamči država.
Diskonti, po katerih slabe banke kupujete terjatve, so pogosto tarča kritike.
Treba je vedeti, da vsaka slaba banka preplača premoženje. Kakorkoli se to čudno sliši, je v končni fazi pomembno banko preplačati, da bi jo lahko rešili in ji povrnili solventnost. Ni namen dobro poslovanje slabe banke.
Pogosto se zdi, da prodaje premoženja slabe banke potekajo prepočasi. Zakaj takšen tempo?
Za hitro prodajo premoženja po nizki ceni ne potrebujete slabe banke. To zna vsak. Podjetje, kot sta DUTB ali Sareb, ustanovite, da daste dovolj časa za optimalno upravljanje terjatev in premoženja ter ustrezno odprodajo teh terjatev. Pomembno je, da ne hitimo preveč s prodajami na račun vrednosti, ki jo zagotovimo državi.
Vi gotovo prepoznate nepremičinski balon, ko ga vidite.
Lahko ga prepoznamo, a univerzalnih signalov ni. Baloni so se spremenili. V Španiji so lahko nepremičninski baloni v posamičnih četrtih, mestih ali delih države, lahko je tudi balon na trgu za eno vrsto nepremičnin, pri drugih pa ne.
To sprašujem, ker ljubljanski nepremičninski trg lepo raste, govori se tudi o balonu. Kako ga prepoznamo?
Če bodo obrestne mere ostale na sedanji ravni, se bo balon napihnil prej ali slej. Ali se to lahko zgodi v razmerah, ko nimate kam drugam kot v nepremičnine vložiti svojega denarja? Po mojem ne, denar lahko držite doma ali zgradite hišo, ki jo vidite, lahko jo otipate, prodate ali oddate. Ko vidite nekaj univerzalnih signalov, je treba biti previden.
Kateri so ti signali?
Slab signal so nepremičninski projekti, ki se v celoti financirajo s posojilom. Tega je bilo nekoč pri nas veliko, zdaj so banke bolj previdne. Če se podjetjem nabirajo zemljišča, na katerih ni projekta, je slab signal. Če lokalne oblasti ponorijo, da v kraju s pet ali šest tisoč prebivalci snujejo naselje za nekaj tisoč ljudi, je to znamenje, da se pripravlja eksplozija. Kar sem videl v Ljubljani in kar sem izvedel od kolegov, se mi zdi, da ste zelo daleč od balona, celo v Ljubljani, kaj šele kje drugje v državi.
Koliko španskega javnega denarja je bilo doslej namenjenega za sanacijo bank?
Za celotno prestrukturiranje bank, ne zgolj v Sarebu, je bilo namenjenih 60 milijard evrov. V to število ni všteta kupnina, ki jo država dobi za prodajo svojega 66-odstotnega deleža banke Bankia. Če še to kupnino, 15 milijard evrov, odštejemo od zneska za sanacijo bank, nas je ta stala 45 milijard evrov, kar je manj kot pet odstotkov španskega BDP. To je veliko denarja, a bi glede na izkušnje drugih držav in izkušnje s sanacijami drugih panog število lahko bilo tudi dosti večje.
Koliko denarja je vašo državo stalo delovanje Sareba doslej?
Država je v Sareb vložila 2,3 milijarde evrov, ta denar še ni izgubljen. No, niti dobili ga še nismo, zanj se še borimo.
Sareb je 55-odstotno v zasebni lasti. Zakaj je bolje, da je slaba banka v zasebni lasti?
Ker je večina podjetij na svetu zasebnih, najboljše prakse pri vodenju podjetij prihajajo iz zasebnih podjetij, ker lastniki menedžerje nenehno ščipajo in jih sprašujejo, zakaj so kaj naredili, in zahtevajo rezultate. Ker smo v zasebni lasti, ostajamo v stiku z resničnostjo, standardi so višji in nimaš se kam skriti.
Kolikšen delež vašega premoženja je v Kataloniji? Kako sedanja negotovost vpliva na vaš posel?
Okoli petina našega portfelja je v Kataloniji. Celotno premoženje je vredno skupaj 40 milijard evrov. Za zdaj učinkov teh političnih razmer nismo zaznali, razen kakšnih investitorjev, ki bodo še malo počakali s končno odločitvijo, dokler se celotni položaj ne razjasni.
