Tiskane izdaje
Mramor je kot ključno sporočilo današnje uvodne predstavitve načrtov nove vlade na področju javnih financ in strukturnih reform poudaril to, da je Slovenija v zadnjem letu in pol naredila zelo velike strukturne spremembe, prestrukturirala banke in začela s prestrukturiranjem podjetij.
Kolegom je zagotovil, da namerava Slovenija to pot nadaljevati, prav tako pa bo nadaljevala uravnoteževanje javnih financ. Obenem bo država po njegovih besedah podpirala rast z investicijami in oblikovanjem bolj konkurenčnega poslovnega okolja.
Na vprašanje, ali bo Slovenija izpolnila zavezo in prihodnje leto javnofinančni primanjkljaj spravila pod mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), je minister zagotovil, da bo, če ne bo velikih izrednih dogodkov. Ponovil je že prajšnji teden napovedane ukrepe na strani prihodkov in odhodkov.
Pri tem je poudaril, da bo država odhodke znižala glede na scenarij, ko ne bi storila ničesar in bi dovolila, da se uresničijo vsa tveganja. Javna poraba pa bo ostala približno na enaki ravni kot letos, saj hoče država podpirati gospodarsko rast in Slovenije s preveč omejevalno javnofinančno politiko noče spet privesti v položaj, ko bi BDP začel upadati, brezposelnost pa bi spet rasla.
Na vprašanje glede ukrepov v javnem sektorju je Mramor napovedal, da se bo vlada zelo izogibala zmanjševanju števila zaposlenih. Slovenski javni sektor je namreč glede na druge evropske države nadpovprečen, ko gre za maso stroškov dela, in ne ko gre za število zaposlenih.
Minister je še zagotovil, da bo vlada kljub tesnim rokom proračun za 2015 v Bruselj poslala do roka, ki se izteče v sredo. Evropski komisiji naj bi takrat poslali že tudi proračunske načrte nove vlade za prihodnje leto, pa čeprav naj bi spremembe proračuna za 2015 vlada in nato DZ uradno potrdila šele v začetku novega leta. Rebalans letošnjega proračuna bo na vladi po Mramorjevih napovedih čez tri tedne.
O ukrepih, ki jih mora vlada sprejeti za preprečitev javnofinančnih tveganj v prihodnjem letu, je minister povedal, da se o njih sproti dogovarjajo z deležniki, takoj po dogovoru pa se bodo ti začeli izvajati. Za večino je treba dogovor namreč najti že v tem letu, da bi začeli veljati z 2015, je še povedal.
Mramor se med ministre vrača po desetih letih, a v »zelo spremenjeni atmosferi«. Odzivi kolegov na njegovo predstavitev so bili po njegovih besedah zelo pozitivni. Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je na novinarski konferenci po zasedanju evroskupine dejal, da je Mramor predstavil zelo ambiciozen program, a da je tako ponavadi z vsemi novimi ministri. Ocen načrtov nove vlade pa ne Dijsselbloem ne evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Jyrki Katainen nista hotela dajati. Za to je po njunih navedbah še prezgodaj.
