Mramor: »Zastavili smo si več kot drugi, na koncu pa naredili manj kot drugi«

Podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis je v Sloveniji predstavljal priporočila Bruslja v okviru evropskega semestra.

Objavljeno
05. junij 2015 19.37
Minister za finance Dušan Mramor med pogajanji s sindikati javnega sektorja. Ljubljana, Slovenija 1.decembra 2014.
Nejc Gole, gospodarstvo
Nejc Gole, gospodarstvo
Ljubljana – Priporočila Evropske komisije so zelo podobna ukrepom, ki jih zastavlja vlada, je ocenil finančni minister Dušan Mramor: »Veliko zadev se pokriva: investicije, strukturne reforme in fiskalna konsolidacija. Priporočila so takšna, ki bi jih človek pričakoval. To je točno to, kar moramo narediti oziroma bi morali še nekoliko več.«

»Slovenija je naredila velik napredek, izšla je iz recesije, proračunski primanjkljaj se zmanjšuje. Slovenija je na poti k zmanjšanju primanjkljaja pod tri odstotke BDP letos in bi s tem izšla iz postopka presežnega primanjkljaja,« je ob današnjem obisku pohvalil podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro in socialni dialog.

V čakanju na fiskalni svet

A delo še ni končano. Dombrovskis je izpostavil nujnost nadaljnjega zmanjševanja proračunskega primanjkljaja proti srednjeročnemu cilju, to je strukturno izravnan proračun. Pozval je k sprejemu zakona o fiskalnem pravilu. Martin Loeffler iz Evropske komisije je na konferenci Gospodarski izzivi Slovenije glede tega poudaril, da naj Slovenija čim prej ustanovi fiskalni svet, ki bo nadziral in svetoval vladi. Mramor je ocenil, da smo pri tem bolj papeški od papeža, saj »smo si zastavili več kot drugi, na koncu pa naredili manj kot drugi«. Minister je izrazil upanje, da bo izvedbeni zakon sprejet do septembra.

Minimalna plača naj bo odvisnosti od produktivnosti

Dombrovskis, ki v Sloveniji predstavlja priporočila Evropske komisije v okviru evropskega semestra, je izpostavil tudi minimalno plačo, ki da se mora usklajevati s produktivnostjo, ter pokojninsko reformo, ki bo reševala dolgoročne demografske težave Slovenije.

Po Mramorjevih besedah bo treba odgovoriti na prehitro upokojevanje in predolg študij ter najti rešitev za zniževanje prevelikega dela prebivalstva kot trajno brezposelnega. »Treba bo v reformo visokega šolstva, za nadgradnjo leta 2013 sprejetega pokojninskem zakona pa posebna komisija pripravlja belo knjigo, ki bo nared do konca leta,« je še dejal.

Z Dombrovskis tudi o slabi banki in Savi

Dombrovskis je pozval tudi k izboljšanju učinkovitosti pravnega sistema, saj to vpliva na poslovno okolje v Sloveniji, z Mramorjem in ministrom za javno upravo Borisom Koprivnikarjem pa se pogovarjal tudi o privatizaciji in boljšem upravljanju državnega premoženja ter o učinkovitosti dela Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). »DUTB je uspela vzpostaviti dobre procese za prestrukturiranje podjetij, ne samo finančno, ampak tudi poslovno prestrukturiranje. Nekateri so končani; Cimos je odličen primer, kjer so bili ohranjeni tisoči delovnih mest in jedro proizvodnje z visoko dodano vrednostjo. Tudi reorganizacija znotraj DUTB, ki omogoča, da se večina primerov aktivno vodi, je bila ocenjena kot relativno dobra,« je pojasnil Mramor in dodal, da so razpravljali tudi o koncentraciji turistične dejavnosti v slabi banki in njenemu pravnemu boju s Savo: »Komisarju smo razložili ozadje tega primera, kje smo in kakšne pravne procese imajo eni in drugi na voljo.«

Rast kreditiranja

Slovenija je naredila veliko delo pri sanaciji bank, treba pa je zagotoviti večje kreditiranje gospodarstva, je ocenil komisar. Mramor je glede tega omenil, da se kreditna rast in povpraševanje po kreditih prebujata, »kar kaže, da se začenja nov investicijski ciklus«. A za nadaljnjo rast bo treba investicije povečati. Minister pričakuje povečanje investicij v zasebnem sektorju. Pri tem računa na pomoč Junckerjevega naložbenega načrta ter na ugoden trend na trgu dela.

Po drugi strani bo prihodnje leto država morala ublažiti padec investicij, saj se izteče črpanje iz pretekle finančne perspektive, »Padec investicij bo velik, po nekaterih ocenah med 700 do 750 milijonov evrov. To bi lahko nevtralizirali s prestrukturiranjem proračunskih izdatkov v čim več investicijskih ter s spodbujanjem zasebne potrošnje,« je rekel Mramor.