Tiskane izdaje
Washington − Minister za finance Dušan Mramor je zadovoljen s pogovori, ki jih je v zadnjih dneh opravil v Washingtonu, piše Slovenska tiskovna agencija. IMF pozitivno ocenjuje ukrepe, ki jih je Slovenija že sprejela, se pa Mramor zaveda, da bo spremembe, ki so še nujne, treba izpeljati. »Mislim, da ne bodo tako boleče, kot se govori. Vsak se bo pač moral nečemu malo odreči, da bomo lahko živeli bolje,« je dejal v pogovoru za STA.
Ob tem je poudaril, da razmere, v katerih se je znašla država, najbolj prizadenejo mlade. »Brezposelnost med mladimi je izjemno narasla. Izjemno visok je tudi javni dolg, ki ga mladim puščamo kot breme za prihodnost. Smo zelo slabi dedki, babice, očetje in mame, da svoje otroke tako zelo obremenjujemo z našimi zahtevami,« je dejal. Kot pravi, gredo te zahteve prek tistega, kar lahko financiramo sami, zato se moramo zadolževati v tujini. Med pogovori, ki jih je Mramor opravil v Washingtonu − z delegacijo, v kateri je bil tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, se je namreč udeležil letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke −, je beseda zato nanesla tudi na zadolževanje Slovenije.
»Pojasnili smo, da spremljamo, kaj se dogaja na finančnih trgih. Seveda bodo potrebne zadolžitve, kot so potrebne vsako leto. Ker se vračajo stari krediti, potrebujemo nove. Povedali smo, da bomo na finančne trge prišli takrat, ko bodo pogoji za nas najbolj optimalni,« je dejal po pisanju STA. O podrobnostih ni želel govoriti.
IMF je ta teden izboljšal gospodarsko napoved za Slovenijo − za letos in prihodnje leto ji napoveduje 1,4-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko je napoved rasti za območje evra popravil navzdol. Za letos mu napoveduje 0,8-odstotno rast BDP, za prihodnje leto pa 1,3-odstotno, piše STA.
IMF poziva k strukturnim reformam
Vodilni predstavniki IMF so države, tako razvite kot hitro rastoče, ta teden večkrat pozvali k izvajanju strukturnih reform, glede Slovenije pa je bilo poleg nadaljnjega čiščenja bank in razdolževanja podjetij slišati tudi pričakovanja po nadaljevanju privatizacije.
Mramor se glede strukturnih reform v celoti strinja z IMF, piše STA. »Zdravstvena reforma je nujno potrebna. Potrebne so tudi strukturne spremembe v javni porabi, in sicer tako, da se poraba poveča tam, kjer ima večji učinek na BDP,« je pojasnil. Glede privatizacije je dejal, da se je Slovenija zavezala prodaji 15 podjetij, in sicer zaradi različnih razlogov. Takrat je imela omejen dostop do finančnih trgov, javni dolg pa je dosegel takšno višino, ki je na dolgi rok težko vzdržna, je pojasnil. Država je svetu s tem poslala tudi signal, da se odpira, poleg tega pa so k privatizaciji prispevale še slabe izkušnje s korporativnim upravljanjem in tajkunskimi zgodbami. »S tega vidika mislim, da nova vlada ne bo ravnala drugače oz. v nasprotju s sprejetimi odločitvami v DZ,« je dejal.
Pomemben zaključek letnega srečanja IMF in Svetovne banke je sicer tudi to, da bi morale države skrbeti za takšno fiskalno politiko, ki bo kar najbolje podpirala gospodarsko rast. Pri tem je treba upoštevati zadolženost držav in poskrbeti, da se dolg ne bi povečeval. Konsolidacija javnih financ naj bi bil torej relativno dolgotrajen proces, ne pa hiter, je po pisanju STA še pojasnil minister.
