Na tržnici so med jurčki tudi davčni inšpektorji

Ljubljana – Med gobani hodijo tudi davčni inšpektorji, četudi jih drugi sprehajalci ne prepoznajo, nam zagotavljajo v davčni upravi. Ali moramo tudi pri teh nakupih dobiti račun? Praviloma da, odgovarjajo v davčni upravi. Poudarjajo še, da živilskih tržnic ne nadzoruje le davčna inšpekcija, ampak tudi tržna.

»Pri gobah nikoli ne dobim računa«

Bralca jezijo cene gob na ljubljanski živilski tržnici za stolnico, posebej kadar z njimi kupi še beljakovinski dodatek, male bele črvičke. Zato nam piše: »Pri gobah nikoli ne dobim računa, tudi za borovnice ne. Kje pa so davčni inšpektorji?«

Zakaj med gobami torej ne najdemo vaših ljudi, vaših inšpektorjev, preverimo v generalnem davčnem uradu, ali gre morda za kakšno nenapisano pravilo, da pridnim nabiralcem gozdnih sadežev ne grenijo življenja? »Nikakor, nobenega tihega dogovora ni. Sploh tržni inšpektorat je zadnje leto na tržnicah velikokrat preverjal račune,« zagotavljajo v generalnem davčnem uradu.

Predvidevajo tudi, da obiskovalci tržnice inšpektorja v množici pač ne bi prepoznali, zato na pamet ne kaže ocenjevati navzočnosti nadzornikov: »Davčni inšpektorji so navzoči in preverjajo tudi prodajo na sejmih, stojnicah in podobnih prodajnih mestih.«

Račun za gozdne sadeže? Da!

O računih za gozdne sadeže na živilski tržnici ni dvoma, poudarjajo v davčni upravi: »Glede na to, da posamezniki, fizične osebe ne morejo prodajati gozdnih sadežev v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, lahko gozdne sadeže prodajajo le v okviru osebnega dopolnilnega dela ali registrirane dejavnosti. To pomeni, da so prodajalci gozdnih sadežev dolžni obvezno izdati račun. Glede prodajalcev gob in gozdnih sadežev je pomembno še, da nabiranje in prodaja gozdnih sadežev ter zelišč spadata na seznam del, ki ob določenih pogojih lahko štejejo za osebno dopolnilno delo.«

Po pojasnilih davčne uprave je nabiranje in prodajo gozdnih sadežev mogoče opredeliti za osebno dopolnilno delo, kadar posameznik, fizična oseba sama nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča. »Osebno dopolnilno delo lahko opravlja pod pogojem, da letni prihodki iz tega dela ne presegajo minimalne letne plače v državi iz preteklega leta. Poleg tega se je fizična oseba pred začetkom opravljanja takšnega dela dolžna priglasiti pristojni upravni enoti. Ta ga vpiše v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo.«

Posameznik, ki davčni upravi priglasi osebno dopolnilno delo, kot določa zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, lahko nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča, dodajajo v generalnem davčnem uradu. »Sadeže in zelišča lahko proda tudi pravni osebi. Ta je plačnik davka, zato mora od izplačanega dohodka obračunati in plačati akontacijo dohodnine. To kar prikaže na obrazcu REK za obračun davčnega odtegljaja.«

Tudi jurčki, maline, borovnice in drugi gozdni sadeži imajo torej svoje davčne določbe, kadar posamezniki z njimi sklepajo posle, ki presegajo gobarjenje iz veselja.

Inšpektorji grejo na stojnice

Kmetu na tržnici na splošno ni treba izdati računa za lastne pridelke, ki jih sam ali član njegovega gospodinjstva proda doma, od vrat do vrat, na premičnih stojnicah in na tržnici. »Tuje pridelke lahko prodaja le prek registrirane dejavnosti in zanje mora tudi izdati račun,« poudarjajo v davčni upravi.

Davčna in carinska uprava sta od aprila do junija na sejmih in stojnicah opozarjali prodajalce na napake v povezavi z izdajanjem računov in davčnimi predpisi nasploh. Po podatkih generalnega davčnega urada so inšpektorji opravili 263 takšnih obiskov, zdaj pa se je njihova informativno-preventivna dejavnost iztekla.

»Načrtujemo, da bodo inšpektorji od julija do septembra na sejmih in stojnicah pri zavezancih po vsej Sloveniji izvajali poostren davčni nadzor,« je mogoče zvedeti v davčni upravi.

Na izbranih lokacijah bodo zbirali podatke o prodajalcih z ogledi in opazovanjem, opravljali bodo prikrite nakupe blaga, nadzorovali izdajanje računov in blagajniško poslovanje. Zakon jim omogoča, da zaradi posegov v računalniške blagajniške programe in podobnih goljufij zavezancu naložijo od 20.000 do 250.000 evrov kazni. Dodajajo še, da k dejavnosti, na katero se bodo osredotočili do septembra, spada tudi prodaja gob in drugih gozdnih sadežev na živilski tržnici.

Za davčne nadzornike so posebej zanimivi dejavnosti in prodajna mesta, kjer kupci za blago in storitve plačujejo največkrat v gotovini. »Prodaja na sejmih in stojnicah se je v preteklih letih izkazala za precej tvegano,« ugotavljajo v davčni upravi.