Tiskane izdaje
Ljubljana − Razlaščeni mali delničarji državnih bank se nočejo vdati. Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je namreč na ustavno sodišče vložilo prvo ustavno presojo zakona o bančništvu v imenu razlaščenih delničarjev bank. Teh je po njihovih navedbah več kot 100.000.
Kot je pojasnjila odvetnica VZMD Tamara Kek, se je predlagatelj zakona, torej vlada, pri izbrisu delničarjev sklicevala na direktivo EU, ki pa v Sloveniji še ni zavezujoč pravni akt. »Ta ureditev je posegla v ekonomsko-pravni položaj delničarjev in v njihove korporativne pravice,« je dejala Kekova. Meni, da se je z izrednimi urepi Banke Slovenijo retroaktivno poseglo v pravice delničarjev, poleg tega pa jim je bila kršena pravica do sodnega in pravnega varstva. »Delničarji pri nakupu delnic niso bili seznanjeni, da bo njihova naložba razvrednotena,« je povedala Kekova. Prepričana je, da zakonodajalec ni izkazal javnega interesa za tako »oblasten poseg«.
V VZMD že dalj časa trdijo, da imajo več zagotovil evropskih predstavnikov, da ni res, da je evropska komisija od nas zahtevala izbris tako podrejenih obveznic kot delničarjev bank. Zdaj celo ocenjujejo, da je bila tako obsežna dokapitalizacija državnih bank nepotrebna in da so te zdaj po njihovem mnenju prekapitalizirane.
V združenju še ugotavljajo, da je bila delničarjem bank z razlastitvijo odvzeta tudi možnost delnega poplačila v primeru stečaja bank.
