Nadzorniki SDH danes o ceni NLB

Zelo verjetno je, da bo SDH odločitev o prodaji NLB prepustil vladi kot skupščini.

Objavljeno
31. maj 2017 19.22
SDH v Ljubljani, 8. decembra 2015 [SDH,Ljubljana,Slovenski državni holding]
Maja Grgič
Maja Grgič

Ljubljana – Potem ko vlada v ponedeljek ni dala soglasja k državnemu prevzemu jamstev za morebitne obveznosti zaradi hrvaških tožb v zvezi s prenešenimi vlogami nekdanje Ljubljasnke banke, bodo nadzorniki Slovenskega državnega holdinga (SDH) danes odločali o prospektu za javno prodajo delnic NLB.

Ključno vprašanje bo minimalna cena, ki naj bi jo dosegli pri prodaji banke. Kot je znano, je SDH na podlagi odzivov vlagateljev vladi predlagal, da bi z državnim prevzemom omenjenih jamstev, ki se nanaša na možne obveznosti v višini 400 milijonov evrov, lahko dosegli bistveno boljšo ceno banke, ki bi menda lahko tudi presegla knjigovodsko vrednost.

A ker je vlada to možnost zavrnila, bodo nadzorniki na mizi imeli dva scenarija. Prvi je, da poskuša SDH na trgu kljub temu doseči solidno ceno, pri čemer tvega, da mu ne bo uspelo prodati dobre polovice NLB. Vlada bi v tem primeru lahko poskušala evropsko komisijo prepričati, da NLB ne bi bilo treba prodati njene balkanske mreže bank, češ da so s prodajo NLB poskušali, a ni bila uspešna. Druga možnost je privolitev v bolj realno nižjo ceno, ki pa bi lahko pomenila tudi vsaj 200 milijonov evrov nižjo kupnino. Poročali smo že, da v SDH cene delnice za NLB ne razkrivajo, po neuradnih informacijah pa naj bi se predlagani razpon gibal med 0,75 in 0,85 knjigovodske vrednosti.

Odločitev najbrž v roke vlade

Zelo verjetno je, da bo SDH prav zaradi teh dvomov odločitev prepustil vladi kot skupščini družbe. Če namreč nadzorniki SDH ne bodo dali soglasja k predlaganemu prospektu za javno prodajo delnic NLB, lahko uprava družbe to odločitev prepusti skupščini. Kot je mogoče izvedeti, je malo verjetno, da se bo koalicija s to prodajo strinjala. Negotovo je tudi, ali bi državi pri teh časovnih zamikih še uspelo ujeti tako imenovano spomladansko okno prodaje. Jesensko bi bilo manj ugodno, saj bi bili pri prodaji pod večjim časovnim pritiskom.

Letos mora Slovenija v skladu z zavezami evropski komisiji prodati najmanj polovico NLB, prihodnje leto pa še četrtino, sicer lahko sledijo tako imenovani nadomestni ukrepi, to je že omenjena odprodaja balkanske mreže bank, ki predstavljajo pomemben del dobička NLB.