Tiskane izdaje
Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) je upravi družbe je priporočil, naj v skladu z zakonom o gospodarskih družbah o soglasju odloči skupščina, torej vlada. In uprava ji bo to odločitev po naših informacijah tudi prepustila.
Takšna odločitev je bila pričakovana, potem ko vlada v ponedeljek ni dala soglasja k prevzemu jamstva države za morebitne obveznosti iz tožb za prenesene vloge hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke.
Vlada o prodaji v četrtek?
Kdaj bo vlada kot skupščina odločala o ceni za NLB in s tem tudi o njeni morebitni prodaji, včeraj ni bilo znano, omenjal pa se je prihodnji četrtek. Če bi vlada vendarle dala soglasje k prodaji, naj bi menda še bilo mogoče uloviti spomladanski rok prodaje, a je tak scenarij glede na izjave koalicije vse manj verjeten.
Kakšen razpon cene za delnico NLB so imeli včeraj na mizi nadzorniki Slovenskega državnega holdinga (SDH), uradno ni bilo mogoče izvedeti. V preteklih dneh pa se je neuradno omenjal cenovni razpon med 0,75 in 0,85 knjigovodske vrednosti delnice.
Uprava družbe bo zdaj odločitev prepustila vladi, ki pa vztrajno ponavlja, da želi davkoplačevalcem povrniti čim večji delež denarja, ki smo ga namenili za sanacijo bank, zato se ne zdi zelo verjetno, da bi prodajo po ceni, ki se je tudi nadzornikom SDH zdela prenizka, podprli.
Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je včeraj odgovarjala na vprašanja, povezana s prodajo NLB. Poudarila je, da v ponedeljek vladi ni predlagala prevzema poroštva za tožbe prenešenih vlog hrvaških varčevalcev, ampak drugega plačnika, če bi prišlo, do odločitve, da bi morala obveznosti iz omenjenih tožb plačati NLB.
Pogovorov z evropsko komisijo še ni
Na vprašanje, zakaj država tokrat ni dala institucionalnega poroštva za te tožbe, kot ob prodaji tretjine NLB belgijski KBC leta 2002, pa je odvrnila, da je takrat šlo za prodajo znanemu strateškemu lastniku, s katerim se je bilo mogoče pogovarjati, zdaj pa se banka ponuja na trgu prek javne prodaje delnic neznanim kupcem.
Ministrica je še dejala, da trenutno z evropsko komisijo ne potekajo pogovori o NLB, če naši državi, polovice te banke ne bo uspelo prodati do konca leta. Vraničar Ermanova je še menila, da ni velikega zagotovila, da bi v novem krogu prodaje banke iztržili več, kot je zanjo trg pripravljen plačati zdaj. »Trenutno so razmere za prodajo banke ugodne in težko si predstavljam, da bodo v prihodnje še boljše,« je ocenila ministrica, ki je v ponedeljek zaradi vladne zavrnitve njenega predloga glede omenjenih poroštev za NLB premieru Miru Cerarju ponudila celo svoj odstop.
DB lahko ostane brez nagrade
Kolikšni so bili dosedanji stroški prodaje NLB, na SDH niso hoteli razkriti, če prodaje ne bo oziroma ne bo uspešna, pa Deutsche bank ne bo dobil 2,9 milijona evrov nagrade.
Predsednik vlade Miro Cerar, ki je na nacionalni televiziji izjavil, da je SDH na vlado »šele zdaj naslovil vprašanje poroštva«, včeraj ni hotel odgovoriti na vprašanje, ali bo torej vlada zahtevala odgovornost vodstva holdinga, če je na to pomembno vprašanje res opozorilo tik pred predvidenim začetkom prodaje banke.
Vendar po dosegljivih informacijah je bilo ministrstvo za finance s tem problemom seznanjeno že dalj časa, na to pa smo ves čas opozarjali tudi mediji. V Delu smo to izpostavili že decembra lani.
(Za povečavo kliknite na infografiko).
Zakaj je pomembna balkanska mreža?
V skupini NLB pa je, tako naši sogovorniki, že čutiti nemir oziroma strah zaposlenih v hčerinskih bankah po Balkanu pred tem kaj se bo dogajalo z njimi zaradi nespoštovanja zavez Bruslju o prodaji NLB in posledicah, ki jih bo to pomenilo zanje.
Če Slovenija do konca leta ne bo privatizirala vsaj polovice NLB, bi Evropska komisija lahko prodala njeno mrežo balkanskih bank. To bi močno vplivalo na največjo slovensko banko – med drugim bi verjetno morali zmanjšati število zaposlenih tudi v matični banki – saj banke v drugih državah bistveno pripomorejo k dobičkonosnemu poslovanju NLB.
Ob Sloveniji NLB posluje še v petih državah nekdanje Jugoslavije, in sicer v Bosni in Hercegovini, kjer ima dve banki, Srbiji, Črni Gori, Kosovu in Makedoniji. Pri tem na štirih trgih dosegajo več kot desetodstotni tržni delež (glej graf). Bančne članice NLB v tej regiji imajo skupaj 1,1 milijona aktivnih komitentov in 242 poslovalnic.
Vse banke so dobičkonosne. Lani so povečale dobiček pred davki za skoraj 51 odstotkov na 67,7 milijona evrov. S tem so prispevale 52 odstotkov k rezultatu celotne skupine. To je posledica intenzivnega kreditiranja, zlasti v Srbiji, Makedoniji in na Kosovu, ter izjemno nizkega stroška tveganj v vseh družbah. Ključne odvisne družbe tudi povečujejo izplačila dividend matični banki, je zapisano v Letnem poročilu NLB.
Mama se masti z dividendami podružnic
Vse podružnice NLB rastejo, saj tudi poslujejo na trgih z višjo rastjo BDP in posojil kot v Sloveniji. NLB je na tujih trgih povečala bruto kredite podjetjem in prebivalstvu za šest odstotkov, zbrane depozite pa za tri odstotke. Rast posojil je na teh trgih večja kot v Sloveniji in ob tem z bistveno večjimi maržami. Čisti obrestni prihodki bank na tujih trgih so lani zrasli za devet odstotkov, medtem ko se banke v območju evra soočajo z nizkimi obrestnimi merami in padanjem teh prihodkov.
NLB v svoji strategiji do leta 2020 piše, da je strateško osredotočena izključno na Slovenijo in države jugovzhodne Evrope – kot edina mednarodna bančna skupina. Eden od ciljev je denimo okrepitev podpore velikim podjetjem, ki potrebujejo finančne storitve v tej regiji.
