Časi, ko je Opec z omejitvijo črpanja nafte vplival na ceno črnega zlata, so očitno minili. Čeprav so sklenili do marca 2018 zmanjšati količino načrpane surove nafte za 1,8 milijona 159-litrskih sodov na dan, sporazumu pa se je priključila še Rusija kot eden največjih svetovnih proizvajalcev tega energenta, se cena na trgu še vedno ne zvišuje.
Vzrokov za tako stanje je več. Prvič, vse države članice Opeca v sporazum niso vključene. Nigerija in Libija povečujeta načrpane količine, s tem pa na trg, kjer še vedno ni v celoti vzpostavljeno ravnovesje, prihaja dodatna količina nafte.
Drugič, ZDA postajajo vse pomembnejši proizvajalec, kar jim uspeva predvsem s pridobivanjem nafte iz skrilavcev. Trenutno sta največji proizvajalki surove nafte Rusija in Saudska Arabija, ki na dan načrpata okoli 10,5 milijona 159-litrskih sodov nafte. V ZDA so pred desetletjem dnevno proizvedli pet milijonov 159-litrskih sodov nafte, zdaj pa je ta številka nad devetimi milijoni, pričakuje pa se, da bo še višja. Ameriški proizvajalci, ki do pred nekaj leti s svojo proizvodno ceno niso bili konkurenčni tradicionalnim proizvajalcem, hitro povečujejo stroškovno učinkovitost, najkonkurenčnejši med njimi pa naj bi po nekaterih ocenah lahko proizvajali nafto tudi pri ceni 40 dolarjev za sod.
Države članice Opeca naj bi sicer bile pripravljene še bolj omejiti črpanje. Vendar je vprašanje, ali ne bo tega zmanjšanja nadomestila nafta iz drugih virov. Če gledamo stran ponudbe, je vsekakor treba pogledati tudi stran povpraševanja. Kratkoročno nanj vplivajo sezona, kot sta zima, ko je večja poraba predvsem kurilnega olja, in poletje, ko je več potovanj. Kratkoročne spremembe lahko povzročijo tudi večji nakupi Kitajske, kar pa se v zadnjem času ne dogaja. Dolgoročno obeti za rast povpraševanja niso blesteči. Električna energija se vse bolj proizvaja iz obnovljivih virov, pri avtomobilih pa se trend v Evropi in tudi na Kitajskem obrača v smer razvoja električnih ali hibridnih vozil. Tako se lahko zgodi, da bo rast povpraševanja po nafti v prihodnosti odvisna predvsem od potreb držav v razvoju.
Cena za 159-litrski sod teksaške surove nafte niha okoli 45 dolarjev in je glede na konec lanskega leta nižja za 16 odstotkov, merjeno v ameriških dolarjih, medtem ko je, merjeno v evrih, cena nižja za kar 22 odstotkov, saj ameriški dolar letos izgublja vrednost proti evru. Slika za surovo nafto tipa brent je podobna. Dodati je treba, da analitiki vsaj do konca leta ne pričakujejo občutno višjih cen. Večina jih sicer pričakuje, da bo do konca letošnjega leta cena nafte malo nad 50 dolarji. Redki analitiki si drznejo napovedati ceno nad 60 dolarji, nekateri bolj pesimistični pa celo napovedujejo ponoven padec proti 30 dolarjem.













