Tiskane izdaje
ING, največja nizozemska banka, je v petek napovedala, da bo ukinila trgovalna oddelka v Amsterdarmu in Bruslju ter delovna mesta preselila v London. Kak dan prej je francoski finančni minister Michel Sapin zatrdil, da je z več direktorji ameriških investicijskih bank govoril o tem, da se nameravajo iz Londona preseliti na evropsko celino.
»Do zdaj je bilo vprašanje, ali se bo brexit zgodil ali pa se bo nekoliko zavlekel. To je že mimo. Jasno nam pravijo, da bo sledil prenos aktivnosti. Ni več ni vprašanje, ali je to možnost, temveč kdaj se bo zgodilo. Ne vem pa, koliko in katere banke bi se preselile,« je na novinarski konferenci v Parizu prejšnji teden o svojih pogovorih po obisku v ZDA povedal Sapin.
Po drugi strani so tisti Britanci, ki trdno zagovarjajo odhod iz Evropske unije, podprli namero banke ING. »Čeprav ima brexit pomembne posledice, jih je zelo težko oceniti. Ko bo prišel čas, bomo videli, kako je treba ukrepati. Do takrat pa London ostaja privlačen zaradi veliko talentiranih ljudi v finančnem sektorju,« so v sporočilu za javnost zapisali v ING. Res pa je tudi, da za ING v Londonu že dela 650 ljudi, v Belgiji in na Nizozemskem pa bodo opustili 60 delovnih mest.
Obe informaciji dobro ponazarjata negotovost, v kateri poteka pričakovano razdruževanje Velike Britanije in Evropske unije. Vendar ima tri mesece in pol po referendumu, na katerem je večina britanskih volivcev glasovala za brexit, odločitev že tudi konkretno ceno.
Najočitnejša žrtev je vrednost funta, ki je v primerjavi z dolarjem in evrom po 23. juniju izgubil že 15 odstotkov. Razmere so se poslabšale, ko je britanska premierka Teresa May zavzela stališča, ki nakazujejo možnost »trdega brexita«, torej scenarija, po katerem bi Velika Britanija zapustila Evropsko unijo, ne da bi si zagotovila ugoden dostop do skupnega trga blaga in storitev.
Analitiki z nekaj humorja ugotavljajo celo, da je funt v zadnjih dveh tednih zrasel samo takrat, kadar se je zdelo, da mora premierka zaradi političnih preobratov in pritiskov popuščati v svoji odločnosti – enkrat parlamentu, potem Škotom in tudi »neusmiljenim« finančnim trgom.
VB več uvaža kot izvaža
Zagovorniki brexita poudarjajo, da je šibek funt priložnost, ki bo povečala izvozne možnosti v britanski industriji. Vendar drugačen pogled pokaže, da so lahko tveganja veliko večja od pričakovanih koristi. Velika Britanija ima ogromen, kar šestodstotni primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance. To pomeni, da več uvaža kot izvaža. Ker večino primanjkljaja financira s prodajo obveznic v domači valuti in z neposrednimi tujimi naložbami, morebitna kriza funta (dodatno znižanje tečaja) na tem področju kratkoročno ne bo imela posebnega vpliva.
Že srednjeročno je zgodba lahko precej drugačna – obveznice v šibki valuti, ki jo pesti še inflacija, za mednarodne vlagatelje ne bodo privlačne, razen po precej višji obrestni meri od sedanje enoodstotne. Tudi neposredna tuja vlaganja se lahko zmanjšajo, saj so vlagatelji začeli »dvigovati obrvi« že ob omenjanju omejitev za tuje delavce in ob zamislih, da bi morala britanska podjetja poročati, koliko tujcev zaposlujejo.
Za povečavo kliknite na grafiko. Infografika: Delo
Šibka valuta zelo neposredno vpliva tudi na življenjski standard prebivalcev, saj zmanjša vrednost njihovih dohodkov in premožanje, če se primerjajo s tujino. Britanska gospodinjstva približno pet odstotkov letnih izdatkov namenijo za počitnice v tujini – te so zdaj postale dražje.
Višje cene uvoženih izdelkov se bodo prej ali slej prelile tudi v inflacijo. Ta je 0,6-odstotna, revija The Economist pa ocenjuje, da bi se že v prihodnjem letu lahko povečala na tri odstotke. Eden prvih znakov, da se to utegne res zgoditi, je bil prejšnji teden spor med mutinacionalko Unilever (proizvaja široko paleto potrošnih izdelkov od pralnih praškov do margarine) in trgovsko verigo Tesco – za zdaj se je končal brez zvišanja cen na prodajnih policah.
