Ljubljana – Slovenska finančna uprava ne pozna imen zavezancev za davek na obresti, a za leto 2013 je od njih dobila 2,54 milijona evrov davka. Toliko denarja so ji za leto 2013 odstopile države in ozemlja, ki ne razkrivajo imen lastnikov bančnih računov.
Članice Evropske unije so leta 2003 sprejele Direktivo sveta o obdavčitvi dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, ki jo uporabljajo od 1. julija 2005. Velja tudi za ozemlja in območja, s katerimi je Evropska unija sklenila sporazume, ki se nanašajo na direktivo. Ta tako imenovana evropska obrestna direktiva predvideva avtomatično izmenjavo podatkov med davčnimi upravami, tako da si izmenjujejo podatke o obrestih, ki jih rezidenti posameznih držav v tujini dobijo za svoje bančne vloge in tudi za druge oblike naložb.
Direktiva za zdaj nekaterim državam in ozemljem še omogoča izjemo, tako da matičnim državam ne razkrivajo podatkov o prihrankih njihovih državljanov, ampak jim namesto imen odstopijo 75 odstotkov davka na obresti, ki ga na svojem ozemlju zajamejo pri njihovih rezidentih. Te države in ozemlja so bile namreč namesto avtomatične izmenjave podatkov pri obrestih dolžne uvesti davčni odtegljaj po stopnji, ki jo določa obrestna direktiva. Stopnja davčnega odtegljaja je postopno naraščala - z začetnih 15 odstotkov se je najprej zvišala na 20 odstotkov in potem na 35 odstotkov, koliko znaša zdaj.
Slovenski državljani, ki imajo torej bančne prihranke in druge denarne naložbe v državah in območjih, ki so zavezane davčnemu odtegljaju, plačajo torej 35-odstotni davek na obresti, kar je 10 odstotnih točk več kot v Sloveniji, kjer je davčna stopnja od 1. januarja 2013 25-odstotna. Nižjo, slovensko obdavčitev namesto 35-odstotne si lahko zagotovijo, če v tujini oddajo potrdilo slovenske finančne uprave, da bodo davek na obresti plačali v Sloveniji.
Države, ki imen varčevalcev ne razkrivajo
Med državami, ki za zdaj še en razkrivajo imen varčevalcev, je pri slovenskih varčevalcih najbolj priljubljena Avstrija, od katere Slovenija tako dobi največ obrestnega davka na bančne prihranke in druge denarne naložbe njenih državljanov. Severna soseda je za leto 2013 slovenskemu proračunu odstopila skoraj dva milijona evrov davka na obresti (glej tabelo), kar je nekoliko manj kot leta 2012, a precej več kot leta 2011. Na drugem mestu po obrestnem »prispevku« za slovenski proračun je vseskozi Švica in za njo Luksemburg.
Slovenska finančna uprava seveda pričakuje, da bodo vsi slovenski državljani, ki imajo obrestne dohodke iz tujine, zanje oddali napoved v Sloveniji, kot jim nalaga načelo obdavčitve po svetovnem dohodku, na katerem od 1. januarja 2005 temelji dohodninski sistem. »V primeru, da rezident Slovenije v državi članici Evropske unije in na območjih, za katere veljajo enaka merila, dosega dohodke od prihrankov, mora zanje oddati davčno napoved,« poudarjajo v generalnem finančnem uradu. Po podatkih finančne uprave imajo slovenski rezidenti fizične osebe v tujini okoli 10.600 bančnih računov, največ v Italiji (2542), Avstriji (1912) in Nemčiji (1886). Pravne osebe imajo v tujini okoli 2300 računov – prav tako največ v Italiji, Avstriji in Nemčiji. »V zadnjih letih se je število transakcijskih računov v tujini zelo povečalo, kar je najverjetneje posledica številnih pozivov in opozoril, da nas morajo davčni zavezanci o teh računih obvestiti,« predvidevajo v generalnem finančnem uradu.
Pri obrestih za bančne depozite je v Sloveniji iz obdavčitve izvzetih 1000 evrov. V letu 2012 je 68.371 zavezancev prejelo več kot 1000 evrov obresti, skupna davčna osnova je znaša okoli 179 tisoč evrov, odmerjena dohodnina 23,3 milijona evrov ali povprečno 397,31 evrov na zavezanca. Podatkov o odmerjen obrestnem davku za 60.000 zavezancev iz leta 2013 v finančni upravi še nimajo.













