Tiskane izdaje
Gre za pomembno področje - država je lani za javna naročila namenila 3,7 milijarde evrov -, zato je pomembno, kako bo urejeno, je dejal minister za javno upravo Boris Koprivnikar.
Predlog novega zakona prenaša dve evropski direktivi ter tudi ugotovitve iz prakse. Glavna cilja sta, da je poraba javnega denarja ekonomična in da so postopki oddaje javnih sredstev transparentni, je dejal.
Med glavnimi vsebinskimi spremembami je, da se enotno ureja splošno in infrastrukturno javno naročanje, da se prilagajajo mejne vrednosti naročil, da se precej postopkov skrajšuje in poenostavlja, da naj bi bilo manj možnosti za zlorabe pri pritožbah, da bo komunikacija med naročnikom in ponudnikom tekla po elektronski poti.
Na novo bo določen pogoj, da imajo izbrani ponudniki poravnane obveznosti plačil delavcem, na nekaterih področjih, npr. pri naročanju inženirskih storitev, pa so tudi prepovedali ceno kot edini element izbire. Zakon kriterija najnižje cene prehaja na kriterij ekonomsko najugodnejše ponudbe. Naročniki bodo lahko upoštevali tudi okoljske in socialne kriterije.
Poslanske skupine koalicije so napovedale podporo predlogu. Pozdravljajo prizadevanje za večjo preglednost, informatizacijo, poenostavitev postopkov, skrajšanje rokov, uporabo tudi drugih kriterijev, ne le najnižje cene, več možnosti tudi za manjše ponudnike.
"Spremembe so potrebne in nujne. Predlog na ustrezen način odpravlja številne težave in zaplete, ki so se pojavljali v praksi," je dejal Dušan Verbič (SMC). Tudi v DeSUS po besedah Benedikta Kopmajerja podpirajo predlog, posebej izpostavljajo socialno noto, med drugim da bodo morali imeti ponudniki poravnane plače delavcev in druge obveznosti. V SD podpirajo rešitve, a opozarjajo, da sam zakon ne bo prinesel pozitivnih premikov in da bo potrebno izobraževanje tistih, ki pripravljajo javna naročila, je dejala Bojana Muršič.
V opoziciji so bolj kritični in menijo, da bi bilo treba predlog dopolniti. V SDS se strinjajo, da je treba zakonodajo spremeniti in jo uskladiti z evropskimi direktivami, da je treba določiti nove vzvode za za bolj učinkovito porabo denarja, večjo preglednost, večjo konkurenco med ponudniki in informatizacijo postopkov, dvomijo pa, da bo s tem predlogom zakona to doseženo. Menijo, da je zakon preveč nepregleden. Glasovanja se bodo vzdržali, je napovedala Nada Brinovšek.
V NSi podirajo predlagane rešitve, menijo pa, kot je dejal Jernej Vrtovec, da nezadostno ureja plačila podizvajalcem, tudi če je po predlogu plačevanje podizvajalcev prepuščajo pogodbenemu razmerju med glavnim izvajalcem in podizvajalcem, saj so podizvajalci večinoma šibkejša stran. V NSi se zavzemajo za to, da bi lahko podizvajalci, če jim glavni izvajalec ne bi plačal, plačilo zahtevali od naročnika. Če bo dopolnilo sprejeto, bodo tudi glasovali za zakon.
Tudi v ZL podporo zakonu pogojujejo s sprejetjem dopolnil, ki so jih predlagali. Violeta Tomić je dejala, da se je vlada sprememb lotila premalo ambiciozno. Po njenih besedah se prevečkrat pojavlja beseda "lahko" - npr. da se lahko upošteva tudi kakovost, socialne in okoljske kriterije ali da se lahko objavijo nekateri podatki o ponudnikih. !Zakon je torej pripravljen tako, da se 'lahko' zlorablja," je opozorila.
