Napovedovanje gibanj obrestnih mer je bolj podobno ugibanju

Ali lahko z gotovostjo napovemo, kakšno bo vreme jeseni ali kakšne bodo povprečne poletne temperature čez dve, tri ali pet let? Podobno kot so skoraj vsi naravni pojavi povezani s temperaturnimi spremembami, se v finančnem svetu vse vrti okoli obrestnih mer (OM) in vprašanja, kakšna bo cena denarja jutri, prihodnji mesec ali pa čez pet ali deset let.

Zdajšnja vrednost finančnega premoženja je namreč vsaj toliko kot od uspešnega poslovanja podjetij odvisna od predpostavke, kakšne obrestne mere lahko pričakujemo na trgu v času našega varčevanja.

Letošnje poletje so kapitalski trgi še bolj kot običajno obsedeni z ugibanjem, ali bo vsemogočna ameriška centralna banka septembra »končno« začela serijo postopnih dvigov kratkoročnih obrestnih mer. Kako neuspešni so finančni trgi pri napovedovanju gibanj obrestnih mer, pove podatek, da na terminskih borzah že od leta 2010 vsako leto vztrajno pričakujejo začetek dvigovanja obrestnih mer.

Čeprav imajo napovedovalci gibanj obrestnih mer na voljo neomejene finančne in človeške vire, so se pričakovanja trgov izkazala za popolnoma zgrešena. Proces normalizacije obrestnih mer v ZDA je seveda izjemno pomemben za svetovno gospodarstvo, pri tem pa nas bolj od samega datuma začetka zanima, kakšne bodo kratkoročne obrestne mere ob koncu cikla dvigovanja v prihodnjih treh do petih letih.

Vse, kar lahko predpostavljamo, je, da verjetno precej nižje kot v preteklih ciklih, okoli 2,5 odstotka, kar je posledica nižje potencialne gospodarske rasti, nizke inflacije in razmeroma visokih dolgov podjetij in gospodinjstev.

Vlagatelji na delniških trgih se lahko tolažimo, da počasni in postopni cikli dvigovanja obrestnih mer ne vplivajo bistveno na pričakovane donose in da je proces normalizacije obrestnih mer logična posledica okrevanja ameriškega gospodarstva. Zakaj bi zadrževali pacienta v bolnišnici na intenzivni negi ali celo na aparatih, če za to ni več nobene potrebe?

Delnice so po svoji naravi dolgoročni vrednostni papirji, ki jih vrednotimo tako, da izračunamo sedanjo vrednost bodočih denarnih tokov za več deset let naprej. Kot lastniki delnice bomo na primer v prihodnjih desetih letih v obliki dividend prejeli manj kot četrtino sedanje vrednosti delnice. Drugače povedano, po 25 letih se bo stekla v žepe delničarjev komaj polovica pričakovanih denarnih tokov, druga polovica pa šele v daljni prihodnosti, to je po letu 2040 …

Prav tako ne smemo pozabiti, da delnice na borzi po nekaterih podatkih nihajo celo 19-krat bolj, kot bi bilo upravičeno glede na njihovo pošteno vrednost oziroma poslovanje podjetij. Zato je pomembno, da se ne oziramo preveč na nezanesljive napovedi kratkoročnih gibanj na borzah oziroma jih s postopnim varčevanjem in podaljševanjem varčevalne dobe obrnemo sebi v prid.