Tiskane izdaje
Digitalizacija, e-poslovanje in brezpapirno poslovanje so silnice, ki še kako vplivajo na delo sodobnih računovodskih servisov. Tehnologija je poskrbela za izrazito povečanje hitrosti izvajanja nalog. Posamezne transakcije se zaradi pametnih aplikacij in optimiziranih procesov že knjižijo povsem samodejno.
To računovodjem prihrani veliko časa. Nekatere aplikacije imajo na voljo več prednastavljenih možnosti, ki povečajo hitrost knjiženja in hkrati zmanjšajo možnost nastanka napak. V sodobne računovodske aplikacije vgrajena »pamet« je še kako dobrodošla, saj različni algoritmi v programski opremi skoraj v trenutku odkrijejo aritmetične napake, kar bistveno pripomore k natančnosti obdelave podatkov.
Obenem pa napredna programska oprema omogoča takojšnjo izdelavo računovodskih poročil (za različne prejemnike), bilance stanja ali izkaza poslovnega izida. Nobenega dvoma ni, da je računovodstvo v dobi računalništva močno napredovalo.
Na 18. kongresu izvajalcev računovodskih storitev je predsednik Zbornice računovodskih servisov na Gospodarski zbornici Slovenije Aleksander Štefanac poudaril: »Poslovno okolje se spreminja hitreje kot kdajkoli prej. V dobi digitalizacije mora biti tudi poklicni računovodja ali računovodski strokovnjak usposobljen na tehničnih področjih, imeti mora osebnostne in širše kompetence, da lahko vidi in upravlja celotno sliko.
Samo takšni računovodje bodo nosilci in sooblikovalci sprememb v izvajanju računovodskih storitev v prihodnjih letih in ključni pri povečevanju dodane vrednosti podjetij, organizacij in gospodarstva.« V nadaljevanju so še ugotovili: »Spopasti se moramo z dejstvom, da bo z razvojem novih tehnologij vse več strank nase prevzemalo del opravil izvajalcev računovodskih storitev. Sodoben računovodja deluje kot zanesljiv vir podatkov, ki mala in srednja podjetja usmerja pri poslovanju, vpliva na ekonomsko vlogo podjetij in boljše poslovne rezultate. Na pobude stranke se odziva hitro, potrebne podatke in priporočene ukrepe posreduje pravočasno, da stranke lahko sprejmejo dobre poslovne odločitve.«
Glasniki brezpapirnega poslovanja
Računalniki in strežniki hranijo gore računovodskih informacij, ki so dostopne takoj. Brskanja po omarah, predalih, mapah in fasciklih v okoljih, ki slišijo na e-računovodski servis, skoraj ni več. Interakcija med računovodjo oziroma računovodskim servisom ter zaposlenim(i) v podjetju oziroma samostojnim podjetnikom že v celoti poteka po elektronski poti. Računovodski servis in stranka dostopata do iste aplikacije ter baze podatkov.
E-računi se knjižijo avtomatično, papirni dokumenti pa pospešeno digitalizirajo – pretežno s skenerji, a trenutno ni večje ovire, da računa ne bi fotografirali kar s telefonom in poslali računovodji v knjiženje. Fizičen obisk računovodskega servisa tako odpade, s čimer stranke prihranijo čas in potne stroške, dokumenti pa ne gredo iz podjetja.
Informacije v digitalni obliki je namreč lažje zaščititi pred nepooblaščenimi vpogledi – z različnimi gesli in certifikati za dostop do njih. S takšnim načinom dela obe strani, tako servis kot stranka, prihranita veliko časa, denarja in zmanjšata možnost napak.
»Spletni računovodski program miniMAX uporablja vsak četrti računovodski servis v Sloveniji, zato iz izkušenj lahko povemo, da je digitalizacija že korenito spremenila računovodske storitve. V zadnjih treh letih, ko so podjetniki prehajali na e-račune pri poslovanju z zavodi in z uvedbo davčnih blagajn, so nastale opazne spremembe. Podjetnikom je uporaba računovodskih programov postala bolj domača in preprosta.
V računovodskih servisih, s katerimi sodelujemo, zaznavamo velik porast tako imenovanega deljenja programa s strankami, kjer podjetnik sam vnaša izdane in prejete račune, potne naloge ipd., računovodja pa jih sočasno vidi v svojem programu. Podjetniku tako za poročila o poslovanju ni treba obiskati računovodje, ampak lahko sam dostopa do njih, kadar mu najbolj ustreza – tudi v večernih urah, prek mobilne naprave, telefona ... Poročila na dlani so postala ključna za uspešno poslovanje podjetij,« razlaga Sandi Boršo, direktor prodaje in trženja v podjetju SAOP.
Računovodstvo iz (računalniškega) oblaka
Računovodskim servisom IT-okolja seveda niso neznanka. Že pred skoraj desetletjem so začeli uvajati lastno gostovanje računovodskih aplikacij, do katerih so dostopali tako računovodje v servisu kot stranke in v njih urejali podatke. Način dela s programom namreč v primeru gostovanja ostane enak, kot če bi stranka program kupila in ga namestila na svoj računalnik oziroma strežnik.
A s pomembno razliko: baza podatkov se v primeru gostovanja nahaja pri ponudniku, zato odpadejo stroški nakupa in vzdrževanja strežnika, stranka pa se izogne tudi »nadlogam«, kot so morebitna izguba podatkov, nadgradnje programa, skrb za zakonsko skladnost in arhiviranje podatkov.
Jasno je, da imajo najsvetlejšo prihodnost na trgu IKT-storitve v oblaku, gostovane računovodske aplikacije tudi računovodski servisi selijo v računalniške oblake, saj je tudi zanje to ekonomsko upravičen korak, ponudniki oblakov pa precej bolje poskrbijo tudi za informacijsko varnost. Napoved je jasna: računovodstvo v oblaku se bo v prihodnje še bolj razširilo.
Tako kot zaposleni od podjetij zahtevajo uporabo privlačnih in praktičnih mobilnih naprav pri svojem delu, večina podjetnikov že zahteva tudi komunikacijo z računovodstvom po spletu, saj se zavedajo prednosti in možnosti, ki jih ponujajo digitalna orodja.
Računovodje postajajo svetovalci
Avtomatizacija opravil in vse pametnejše aplikacije računovodjem »kradejo« klasično delo. Tako imenovano predpripravo za računovodstvo, zbiranje dokumentov ter podatkov in njihovo ustrezno vnašanje bodo podjetniki vse bolj vodili sami; tisti z enostavnejšim knjigovodstvom lahko že zdaj vse opravijo sami.
Kaj torej ostane računovodjem? Svetovalna dejavnost. Računovodja ne bo več knjigovodja, ampak bo postal svetovalec strankam pri njihovem poslovanju, odločitvah, spremembah ... Strokovnjaki napovedujejo, da naj bi bile leta 2020 večji del prihodkov sodobnega računovodskega servisa svetovalne storitve.
»Dobri računovodje bodo tudi v prihodnosti iskani, mogoče celo bolj kot zdaj. Zakonodaja je kompleksnejša in se vse pogosteje spreminja. Računovodja gotovo ne bo več vnašalec podatkov, ampak vse bolj svetovalec, ki bo podjetjem pomagal pri optimizaciji poslovanja. Dobri računovodje že zdaj niso le računovodje, ampak morajo poznati davčno, delovno, socialno in še kakšno zakonodajo. Vse bolj morajo poznati tudi nove tehnologije in orodja, ki avtomatizirajo poslovne procese. V prihodnje od računovodij pričakujemo še več interdisciplinarnih znanj in preobrazbo računovodskih hiš v svetovalne hiše s širokim naborom znanja in storitev,« preobrazbo računovodskih servisov komentira Boršo.
Računovodstvo in medpanožno sodelovanje
V digitalno obarvanem svetu se meje med posameznimi področji pospešeno brišejo. Storitve postajajo vse bolj povezane in kompleksne, preskok omogočajo različna partnerstva. Računovodje bodo sinergijske učinke iskali predvsem z drugimi izvajalci računovodskih, IKT in drugih komplementarnih storitev. Po besedah Simona Klemna, produktnega vodje v podjetju Datalab, se bodo računovodje najpogosteje povezovali s ponudniki poslovno-informacijskih sistemov.
»Prek poslovnih sistemov računovodje že dostopajo do različnih storitev državne in javne uprave, bank, ponudnikov elektronske izmenjave dokumentov, različnih spletnih storitev (aktuarskih, bonitetnih itd.). Gre predvsem za doseganje sinergij z namenom pohitritve poslovanja ter ponujanja dodatnih storitev. Sodoben računovodski servis želi na enem mestu strankam ponuditi veliko več kot samo vodenje računovodstva, in sicer v pravem trenutku stranki postreči z natančnimi informacijami, ki ji pomagajo sprejeti kakovostne poslovne odločitve,« je dejal Klemen.
