Tiskane izdaje
Ljubljana – V 2016 bo slovensko gospodarstvo zraslo za približno dva odstotka, kaže povprečje napovedi domačih in tujih ekonomskih inštitutov. Najbolj optimističen je vladni Umar, ki napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast (na tej predpostavki je zasnovan tudi državni proračun), najbolj konzervativen pa je IMF, ki predpostavlja le za 1,8 odstotka višji BDP.
Po napovedih nam prihajajoče leto ne bo prineslo novega investicijskega ciklusa, čeprav bi bil zanj že skrajni čas. Še več, gospodarska rast bo v 2016 predvidoma nižja kot lani (3,0 odstotka) in letos (predvidoma 2,7 odstotka), kar analitiki in vlada pripisujejo predvsem bistveno manjšim javnim naložbam v začetnem obdobju nove evropske perspektive. Premier Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor sta sicer ob oktobrski predstavitvi državnega proračunov 2016-2017 zagotavljala, da vlada z njima meri na spodbujanje gospodarske rasti, a sodeč po povprečju gospodarskih napovedi pri tem ne bo uspešna.
Argumente zlasti iz vladnih krogov, da bo gospodarska rast v 2016 nižja kot lani ali letos zaradi manjših prilivov, ki si jih lahko v prihajajočem letu obetamo iz evropskih sredstev, na dokaj trhle temelje postavi podatek, da bodo nekatere druge članice Unije (recimo, Poljska, Češka in Slovaška), ki so do evropskega proračuna v enakem razmerju kot mi, v 2016 rasle bistveno hitreje kot Slovenija in nas s tem še naprej dohitevale ali prehitevale. Pravi fenomen je tu Irska, ki se je po še hujši gospodarski krizi kot smo jo doživeli pri nas, nato uspešno izvila iz programa trojke in zadnji dve leti raste skoraj dvakrat hitreje od nas, enako dobre obete ima tudi za prihodnje leti.
Zakaj toliko poudarjamo gospodarsko rast? Predvsem, ker je nujen (a ne zadosten) pogoj in ključ za blaginjo, delujočo socialno državo in vzdržne javne finance, ki ne bodo obremenjevale prihajajočih generacij. Do dokaza, da je to resnica in ne zgolj floskula, ni treba daleč, najdemo ga kar doma: Slovenija je v obdobju dobrih 15 let po osamosvojitvi (1993-2008) rasla povprečno za blizu štiri odstotke letno in v tem času ohranila nizek javni dolg, socialni mir in relativno blaginjo.
Več kot očitno se je ta razvojni model izpel, kar povprečen državljan občuti po 10 do 15-odstotnem upadu življenjskega standarda v zadnjih sedmih letih. Slovenija bi zdaj morala rasti bistveno hitreje, da bi nadoknadila zaostanek po hudem kriznem padcu, ko smo se v 2008 s svojim BDP in kupno močjo na prebivalca že približali 90 odstotkom povprečja Unije, zdaj pa smo šele pri kakih 82 odstotkih, torej tam, kjer smo bili pred dobrim desetletjem. Če vlada v 2016 ne bo poskrbela za reforme za povečanje konkurenčnosti države (davki, poslovno okolje, učinkovitost državne birokracije in pravosodja itd.), bo prihodnje leto še ena zamujena priložnost.
"Čas je za spremembe"
V anketi smo nekatere gospodarstvenike vprašali, kakšna so njihova pričakovanja in želje glede poslovnega okolja in vladnih ukrepov v prihodnjem letu.
Dušan Olaj, lastnik in direktor Duola
Čas je za spremembe, ker ni popolnima nič drugače. Pogrešam dolgoročno in zavezano strategijo razvoja. Mi smo namreč piromani in gasilci hkrati: nekje zažgemo in potem gasimo. Potrebujemo torej vizionarsko politiko gospodarske rasti in razvoja. Vemo, da država potrebuje denar, a to je majhna težava proti temu, da nihče ne pove, kako bo v prihodnosti. Da bi lahko na podlagi tega načrtovali in razvijali, ker ni mogoče ad hoc vkalkulirati nepričakovanega stroška, pa je vseeno, ali gre za davčni ali drug strošek. Država bi morala več vlagati v razvoj pozitivnega poslovnega okolja. Pomembna je internacionalizacija, še vedno je tudi velika težava delovna zakonodaja. Države z ohlapnimi delovnimi zakonodajami kot po pravilu nimajo velike brezposelnosti, denimo Danska. Države z restriktivnimi delovnimi zakonodajami pa imajo visoko brezposelnost, ker se delodajalci bojimo zaposlovati.
Igor Banič, predsednik uprave SGP Pomgrad
Od vlade pričakujem ureditev razmer, da bi bilo mogoče v gradbeništvu stabilno poslovati. Pričakujem, da bo vlada končno začela sprejemati dolgoročne investicijske programe, ki bodo naši dejavnosti omogočali kolikor toliko stabilno poslovanje in dolgoročnejše načrtovanje poslov. S tem bi namreč omogočili tudi razvoj panoge. Pričakujem, da vlada uredi razmere, ki bodo gradbenim podjetjem omogočale stabilno poslovanje in da izboljša poslovno okolje - kar obljublja ves čas - za celotno gospodarstvo, tudi tuje investitorje. To nam bo namreč prineslo razvoj. Potreben je bolj fleksibilen trg delovne sile, ki je prilagojen projektnemu delu. Pričakujemo več podpore gospodarske diplomacije pri naših prizadevanjih po širitvi v regijo. Vlada mora zmanjšati obremenitev dela, predvsem najvišjih dohodninskih razredov, da bomo lahko plačali inženirje in ostale vodilne kadre, ki jih želimo poslati v tujino, primerljivo z ostalimi evropskimi deležniki na trgu.
Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja
Ocene gospodarske rasti za prihodnje leto so negotove. V Evropi bo predvsem na področju široke potrošnje nižja gospodarska rast kot po svetu. V Gorenju imamo v načrtu petodstotno rast prihodkov v primerjavi z letos, naša rast bo prisotna v vseh blagovnih znamkah in na vseh trgih, najhitreje bomo rasli v prekomorskih državah, še posebej v Avstraliji, Ameriki in Aziji. Slovenija je v solidni kondiciji. Tudi v prihodnjem letu bo naš glavni generator rasti izvoz, želim pa, da se začenja spodbujati tudi potrošnja. Na to vpliva zaupanje, po drugi strani pa tudi delovna mesta in projekti, ki jih lahko deloma spodbudi država in potrebna razbremenitev plač. Ključno je, da vlada začne še bolj odločno vladati in se loti strukturnih reform: zdravstvene, pokojninske, delovnopravne in davčne. Vsega tega ne bo, če država ne bo postala bolj racionalna. Želel bi, da bi Slovenija izkoristila konkurenčne prednosti na treh ravneh. Na prvem mestu je digitalizacija, na tem področju je lahko Slovenija evropski razvojni laboratorij. Boljši in referenčni bi lahko postali na področju korporativnega upravljanja, preglednosti, odnosa do tujih investicij, saj nismo najcenejši. Kot tretjo prednost pa vidim, da bi Slovenija lahko še bolj izkoristila svojo vlogo med vzhodom in zahodom ter poiskala dobro ravnotežje med svetovnimi silami.
Branko Rožič, direktor Količevo Karton
Ključna stvar je, da bi vlada zmogla energijo, da začne davčno reformo - pa naj jo imenuje mini ali maksi, ali kakršno koli -, ki bo nakazala neko smiselno, pametno, prerazporeditev davčnega bremena v korist ustvarjanja nove vrednosti. Jasno je, da skupni davki v Sloveniji ne bodo nižji. In tudi 37- do 38-odstotni delež BDP, ki se priteče iz davkov, ni katastrofalno visok ali nemogoč. Se ga da prenašati glede na to, da smo majhna država in mu ne gre gledati v zobe, če hočemo imeti še naprej neko (kvazi)blagostanje. A v tem tolmunu neposrednih in posrednih davkov moramo izbrati take, ki bodo privlačili vlaganja in kapital in olajšali gospodarjenje. To bi lahko storili ali s kvaliteto pobiranja davkov ali pa s sorazmerno večjim obdavčenjem fizičnih oseb tako ali drugače. Po moji oceni bi to bil nek signal, da ima vlada moč in voljo, da pozitivno izpostavi tiste, ki ustvarjajo pogoje za to, da država funkcionira.
Dejan Turk, predsednik uprave Simobila
Vojna zvezd se v teh dneh ne dogaja samo na platnih v kinotekah, "vojna" se dogaja tudi na trgu, posebej telekomunikacijskem. Če je v kinih na sporedu Prebujenje sile, jaz računam na prebujenje Si.mobila in Amisa, ki sta skupaj močnejša kot kadar koli prej. Sila je z nami, zato v novo leto vstopam pol optimizma. Leto bo težko, a zmagovito!
