Nekaj ljudi je prišlo dvignit gotovino, gneče ni bilo

Ljubljana, Maribor – Le varnostnik je danes v ljubljanski poslovalnici Probanke nakazoval, da za to banko ni povsem normalen dan. Pa še ta se je dolgočasil. Prvi delovni dan po novici, da je Banka Slovenije začela nadzorovano likvidacijo Probanke in Factor banke, namreč ni minil v navalu ljudi na ti banki.

Prav nasprotno: pet ali deset strank je v eni uri danes dopoldne vstopilo v poslovalnico Probanke na Slovenski cesti v Ljubljani, podobno pa je bilo v dobrih sto metrov oddaljeni poslovalnici Factor banke. »Mislil sem, da bo večja gneča,« je ob izhodu iz poslovalnice Probanke dejal Ranko, ki bo svoj denar prenesel na drugo banko: »V tej banki ni prihodnosti.« Svoje prihranke bo prenesla tudi Mira, ki se je na banki pozanimala, kaj bo z njenim depozitom. »Ta mi jutri poteče, zato bom prišla nazaj na banko in denar prenesla drugam,« nam je dejala. Kaj bo z njegovim sefom, je zanimalo Zdravka. Bančni uslužbenec mu je zagotovil, da glede tega zanj ni sprememb. Bo sef imel še naprej? »Sef bom imel, njegovo vsebino pa bom vzel,« je odgovoril. Pred vhodom v poslovalnico smo srečali tudi enega podjetnika. »Na banki imam poslovni račun, ampak me nič ne skrbi,« je bil brezskrben Sebastjan.

Več komitentov ni bilo mogoče opaziti niti ob odprtju in tudi ne dopoldne v mariborskih poslovalnicah Probanke. Na sedežu Probanke na Trgu Leona Štuklja nam je uslužbenec povedal, da je gneča dopoldne sicer bila nekoliko večja kakor navadno, vendar »v mejah normale«. Podobno je bilo tudi v drugih Probankinih poslovalnicah po Mariboru.

V enoti na Taboru smo izvedeli, da je kar nekaj ljudi prišlo dvignit gotovino – limit 5000 evrov ne velja več, tako da so s transakcijskega računa lahko dvignili ves denar, seveda v okviru razpoložljivih sredstev v poslovalnici. Na sedežu Probanke so bili med komitenti tudi taki, ki so imeli za ta dan napovedan dvig ali se jim je iztekel depozit in so prav tako prišli po gotovino, nekateri so le preverjali stanje na računih in vlogah in tako dalje. Zapreti transakcijske račune pa jih menda ni prišlo veliko.

Uslužbenka Probanke nam je povedala, da večjih sprememb za komitente za zdaj ni in da »normalno delajo dalje«. Ni pa za zdaj novih kreditov in tudi limitov trenutno ne podaljšujejo. Delavci na okencih Probanke danes dopoldne sicer niso dobili posebnih navodil ali informacij, je mogoče slišati, za likvidacijo banke pa so izvedeli iz medijev.

Prav tako še niso bili seznanjeni s tem, kakšna usoda jih čaka; v skupini Probanke je več kot 230 zaposlenih, kdaj se bo zaradi napovedane likvidacije to število začelo zniževati in ali bodo v primeru prenosa dela dejavnosti na druge banke slednje prevzele tudi del zaposlenih, še ni znano. Zato so tudi zaposleni v Probanki zaskrbljeni v sedanji situaciji.

Banki temeljita na podjetjih

Kdo so komitenti Probanke in Factor banke, ki imata skupaj v bančnem sistemu manj kot petodstotni tržni delež? Obe banki temeljita bolj na podjetjih kot na prebivalstvu. Ob polletju je Probanka hranila 249 milijonov evrov vlog prebivalstva in 341 milijonov evrov vlog za podjetja. Konec lanskega leta je Probanka imela za 257 milijonov evrov vlog prebivalstva in 309 milijonov evrov vlog podjetij. Tudi kreditojemalci pri tej banki so predvsem podjetja. Ob polletju je znesek kreditov podjetjem znašal 563 milijonov evrov, prebivalstvu pa 70 milijonov evrov.

Vloge podjetij še bolj kot v Probanki pretehtajo nad vlogami prebivalstva v Factor banki. Ta je konec lanskega leta imela 108 milijonov evrov vlog prebivalstva in 289 milijonov evrov vlog podjetij. V zadnjih letih so vloge podjetij v tej banki padale – od leta 2010 za kar sto milijonov evrov –, vloge prebivalstva pa so se povečevale. Takšen trend se je nadaljeval tudi v prvi polovici letošnjega leta, je zapisano v polletnem poročilu Factor banke, ki pa razkriva le, da je banka konec junija hranila 391 milijonov evrov vlog nebančnih strank, kar je štiri milijone evrov manj kot konec lanskega leta. Takrat je Factor banka imela za 782 milijonov evrov kreditov, od tega je prebivalstvu posodila le 17 milijonov evrov, vse drugo so krediti podjetjem. Ponovimo, da bosta banki do likvidacije, ki bo čez nekaj let, poslovali normalno naprej, vse vloge, ne glede na višino, pa so varne.

V SDS zahtevajo izredno sejo državnega zbora o ukrepu BS in vlade, saj ocenjujejo, da bodo Slovenci plačali financiranje tajkunskih poslov, ki sta jih izvajali dve zasebni banki.