Delova tema: nepravilnosti tudi pri revidiranju bank

Ljubljana – Poslovanje bank, s katerim so te ustvarile rekordne izgube, ni zmotilo njihovih revizorjev. Izstopa družba PricewaterhouseCoopers (PWC), ki je bila več kot deset let revizorka NLB, Abanke in Factor banke. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem ugotavlja nepravilnosti; podala je celo kazensko prijavo.

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (ANR) je od nadzornikov finančnega trga dobila že več prijav, tudi od Banke Slovenije. »Banka Slovenije je nazadnje lani na podlagi ugotovitev v pregledu ene banke ANR podala prijavo zaradi neustrezne cenitve zavarovanja in prijavo zaradi neustrezne izvedbe revizije računovodskih izkazov banke,« pravijo v centralni banki.

»Omenjenega primera smo se lotili zelo resno. Izdali smo ukrep pooblaščenemu ocenjevalcu vrednosti, zoper drugega ocenjevalca vrednosti pa podali kazensko prijavo. V postopku nadzora je tudi revizor določene banke,« razkriva direktorica ANR Mojca Majič. Nadzor nad revizorjem še teče, postopek zoper pooblaščena ocenjevalca pa je končan, a zaradi možnosti pritožbe še ni pravnomočen.

Majičeva poudarja tudi možnost odškodninskih tožb: »Agencija ni bila obveščena o odškodninskem zahtevku zoper revizorja ali pooblaščenega ocenjevalca. Odškodninske tožbe bi morali zahtevati tisti, pri katerih je lahko nastala škoda zaradi nepravilnega ali nekakovostnega dela revizorja. Zato bi tožbe poleg ukrepov agencije lahko spodbudile revizorje in ocenjevalce k skrbnejšemu delu in spoštovanju pravil stroke.«

Pretesna povezanost revizorjev in revidirancev

Evropska komisija ugotavlja, da revizorji velikokrat niso imeli pripomb, banke pa so kasneje poslovale z velikimi izgubami. Pri revizorjih so opazili pomanjkanje profesionalne presoje in napačna mnenja. Vzrok? Predolgo so revidirali iste stranke.

Pregledali smo, katere revizorske hiše so od začetka leta 2000 revidirale pet slovenskih bank, ki so v postopku državne pomoči. Ni presenečenje, da so banke revidirale družbe tako imenovane velike četverice PWC, Deloitte, Ernst & Young in KPMG. A med vsemi si je največji kos kolača v zaželenem poslu odrezal PWC.

PWC je bil deset let revizor NLB, to je v času neprevidnega kreditiranja in tudi kasneje, ko je imela banka zaradi slabih kreditov velike izgube, država pa jo je morala večkrat dokapitalizirati. Tudi Abanko je celo prvo desetletje tega tisočletja revidiral PWC. Ista revizorska hiša je vsaj od leta 2000 pa do 2012 revidirala tudi Factor banko. Skupščina Factor banke je PWC za revizorja imenovala tudi lani, a je po uvedbi postopka prisilne likvidacije Banka Slovenije odločitev spremenila in za revizorja najela družbo Ernst & Young. PWC ni manjkal niti pri Probanki, NKBM pa je revizorje od leta 2000 redno menjavala.

Zakon o revidiranju družbam nalaga le menjavo pooblaščenega revizorja, in sicer vsakih sedem let z vsaj dveletno prekinitvijo, medtem ko menjava revizijskih družb ni predpisana. »Banka Slovenije je sicer nameravala predlagati spremembo zakonodaje, s katero bi za banke uvedli obvezno menjavo revizijskih družb, vendar naj bi bila v kratkem sprejeta nova evropska zakonodaja, ki bo na novo uredila področje revidiranja in v okviru tega tudi obvezno menjavo revizijskih družb pri opravljanju zakonite revizije,« pravijo v Banki Slovenije.

Menjava revizorskih hiš na deset let

Po novih evropskih pravilih bodo morale gospodarske družbe revizorske hiše menjati na deset let. To obdobje se bo lahko še podaljšalo, če bo družba izvedla razpis ali če jo bosta revidirala dva revizorja. »Desetletno obdobje je kompromis med državami članicami, a nacionalna zakonodaja bo lahko postavila strožje kriterije. Menjava revizorja je po mojem mnenju priporočljiva na pet do osem let. Revizor namreč potrebuje od dve do tri leta, da v celoti spozna delovanje banke. Zato je revidiranje učinkovito šele po tem obdobju,« meni Mojca Majič.

V PWC ne vidijo koristi v rotaciji revizorskih družb: »Ni dokazov, da bi takšna rotacija povečala neodvisnost ali zmanjšala preveliko povezanost med družbo in revizorjem. Prav tako ne bi prispevala k večji kakovosti. Še več; izguba znanja, motnje in omejenost pri izbiri imajo lahko nasprotne učinke.« Dodajajo, da ideja o rotaciji revizorjev ni nova, saj jo je uveljavilo več držav in nato tudi opustilo. »Obstajajo učinkovitejši načini za povečanje revizorjeve neodvisnosti, objektivnosti in profesionalne presoje. Zato podpiramo večja pooblastila za nacionalne nadzornike, boljše sodelovanje med nadzorniki, revizorji in revizijskimi komisijami v revidiranih družbah ter večjo doslednost zahtev nadzornikov revizorskega dela,« naštevajo v PWC.

Revizorji do leta 2012 večinoma brez pripomb

Čeprav je država do začetka krize v pet bank zlila več milijard evrov, Factor banka in Probanka pa sta celo v postopku likvidacije, so revizorji izdali le dve mnenji s pridržki, in sicer Deloitte v letih 2011 in 2012 pri revidiranju Probanke.

Pri preostalih štirih bankah so revizorji vedno izdali pozitivna mnenja, pri čemer so na tveganja začeli opozarjati šele leta 2012. PWC je tega leta pri revidiranju NLB opozoril, da izgube zaradi oslabitev in potreba po dodatnem kapitalu nakazujejo negotovost, ki bi lahko vplivala na poslovanje in finančni položaj največje slovenske banke. Deloitte je v reviziji NKBM opozoril na kapitalsko in kreditno tveganje, podobno je KPMG v letnem poročilu Abanke opozoril na ekonomska, politična in tržna tveganja. PWC pa je brez mnenja s pridržkom leta 2012 o Factor banki ugotavljal, »da obstaja pomembna negotovost, ki bi lahko vzbudila bistven dvom o sposobnosti banke, da nadaljuje kot delujoče podjetje«.

»Dejstvo, da je neka banka likvidirana ali potrebuje dokapitalizacijo, še ne pomeni, da revizor ni deloval v skladu s pravili revidiranja. Kakovosti revizorjevega dela ni mogoče presojati zgolj na podlagi števila mnenj s pridržkom, ampak z vidika namena in cilja revizije računovodskih standardov. Revizor namreč le oceni, ali so izkazi v vseh pomembnih pogledih sestavljeni v skladu z računovodskimi standardi,« pojasnjuje Majičeva. Po njenih besedah je temeljna odgovornost za poslovanje družbe na plečih uprave in nadzornikov.

Letna poročila za lani še niso revidirana, naša sogovornica pa pri revidiranju lanskih računovodskih izkazov opaža večjo previdnost revizorjev.