Tiskane izdaje
Vodilne proizvajalke in izvoznice nafte so še daleč od konkretnega dogovora, na kakšen način in za koliko (če sploh) bodo omejile črpanje črnega zlata. Vse več je znakov, da bo kompromis med članicami Opec ohlapen, Rusija, ki je ključna izvoznica izven kartela, pa ne bo sodelovala.
Tudi če bodo naftni ministri Opec, ki bodo v sredo zasedali na Dunaju, dogovor dosegli, analitiki opozarjajo, da bo treba počakati na to, kaj bo njegovo izvajanje prineslo v praksi.
»Tudi če bo objavljeno znižanje za milijon sodov dnevno, tega ne vzemite dobesedno. Prav lahko pomeni, da bo proizvodnja Opec še naprej precej višja od 33 milijonov sodov dnevno, odvisno od razmer v Libiji in Nigeriji ter hitrosti in resnosti, s katero se bodo omejevanja lotile ostale članice Opec,« je v pisnem sporočilu strankam opozoril David Hufton, direktor trgovalne družbe PVM Oil Associates.
Članice naftnega kartela Opec so se septembra načeloma dogovorile, da bodo svojo proizvodnjo znižale na 32,5 do 33 milijonov sodov nafte dnevno, kar pomeni, da bi morale »umakniti« s trga med 600.000 in 1,1 milijona sodov dnevno. Ta ukrep naj bi zmanjšal velikanski presežek nafte, ki se je na trgu nakopičil v zadnjih letih, napolnil skladišča v državah uvoznicah in močno pripomogel k temu, da se je v slabih dveh letih cena nafte več kot prepolovila.
Upadla je na manj kot 50 dolarjev za sod. Ta premik pa ni samo omejil črpanja dražje nafte iz skrilavcev v ZDA (kar je bil glavni cilj Savdove Arabije, ki je v tem času trg »preplavljala« z nafto), pač pa je tudi močno načel javne finance izvoznic – od zalivskih držav do Rusije.
Prav Rusija, na katero je Opec računal v tem dogovoru, je prejšnji teden nedvoumno sporočila, da zmanjšanje črpanja nafte zanjo ne pride v poštev, pristala bi kvečjemu na zamrznitev na sedanji ravni. Ta pa je približno 11 milijonov sodov dnevno, največ od časov Sovjetske zveze. Prav zaradi novega stališča Rusije je odpadlo usklajevalno srečanje med Opecom in nečlanicami, ki je bilo zamišljeno kot pot do sporazuma za zmanjšanje globalne proizvodnje.
Za povečavo kliknite na grafiko. Infografika: Delo
Nasprotja pa so velika tudi v 14-članskem kartelu Opec. Naftni minister Savdove Arabije Khalid al-Falihsaid je v nedeljo za domače medije izjavil, da se bo trg nafte v letu 2017 uravnotežil tudi, če proizvajalci ne bodo intervernirali. Zahodni opazovalci so to razumeli kot signal, da niti vodilna članica kartela ne pričakuje, da bi bilo mogoče doseči dogovor o korenitem znižanju črpanja. Po poročanju Financial Timesa pa je Savdova Arabija ponudila, da zniža svojo proizvodnjo za 4,5 odstotka (zdaj dosega 10,5 milijona sodov dnevno), če Iran zamrzne svojo na ravni 3,8 milijona enot. Prav nesoglasje med Savdovo Arabijo in Iranom, ki želi po sprostitvi sankcij doseči proizvodnjo štirih milijonov sodov nafte dnevno, so preprečila, da bi Opec zavezujoč dogovor dosegel že septembra.
Neznank v Opecu je še več. Od vojne opustošena Libija, ki je brez dejanske centralne vlade, bi bila iz zaveze o zmanjšanju črpanja izključena. Prav tako Nigerija, ki ne sodi med ključne izvoznike, dohodke od nafte pa med drugim potrebuje tudi za financiranje vojne proti islamskim teroristom na severu države. Irak je načeloma pripravljen proizvodnjo zmanjšati, a dejanski problemi so podobni – razmeroma samostojna kurdska vlada na severu dražave in financiranje vojne proti Islamski državi.
Opec predstavlja približno tretjino vse nafte, ki jo načrpajo na svetu, zato nujno potrebuje široko soglasje, če želi res doseči globalno znižanje ponudbe nafte. Analitiki še opozarjajo, da je bo na veliki preizkušnji tudi kredibilnost organizacije, če se ministri v sredo razidejo brez dogovora.
Borzna cena nafte je veliki negotovosti primerno precej volatilna. V petek, ko je posalo jasno, da Rusija »izstopa«, je tečaj nafte Brent upadel za tri odstotke, negativno razpoloženje se je nadaljevalo tudi v ponedeljek zjutraj. Do sredine ponedeljkovega trgovanja se je potem cena okrepila za približno dva odstotka, na 48,34 dolarja za sod.
