Tiskane izdaje
Zadnja večja novost, ki so jo banke v Sloveniji uvedle pri brezgotovinskem plačevanju, je bila uvedba t. i. EMV-tehnologije oziroma čipnih kartic pred skoraj desetimi leti (prve banke), zdaj pa komitenti spet lahko pričakujejo nove možnosti. Nova KBM je ena od treh bank, ki so že nadgradile plačilne kartice z brezstično tehnologijo, stranke jih prejemajo postopoma, ob poteku veljavnosti.
O novostih smo se pogovarjali z Janezom Stajnkom, direktorjem Sektorja plačilnega prometa in sodobnih bančnih poti pri Novi KBM. »Pred nekaj leti, ko smo banke postopoma zamenjale vse kartice, da so potrošniki dobili opremljene s čipno tehnologijo, smo govorili o varnostni nadgradnji. Kot vemo, je podatke, ki so shranjeni na čipu, praktično nemogoče zlorabiti, medtem ko jih z magnetne steze, ki jo denimo v ZDA še vedno uporabljajo, ni težko prebrati. To tehnologijo smo morali prevzeti vsi izdajatelji kartic v Evropi, tako so odločili lastniki kartičnih sistemov in regulatorji. Kartic na prodajnem mestu s tem nismo več povlekli skozi POS-terminal, ampak smo jo vanj vstavili.
Tokrat pa ne govorimo toliko o razvoju nove varnostne tehnologije kot o novem, enostavnejšem načinu uporabe. Kartice ne vstavimo več v POS-terminal, ampak jo k njemu samo prislonimo. Seveda pa mora biti, tako kot kartica, POS terminal ustrezno opremljen za branje,« pojasnjuje Stajnko in dodaja, da brezstično tehnologijo poznamo že dve ali tri desetletja. Uporabljamo jo za nadzor dostopa, odpiranje vrat in beleženje prihoda na delovno mesto, na smučišču, na enak način na primer deluje tudi kartica, s katero plačujemo uporabo mestnega potniškega prometa v Ljubljani in še kje.
Tehnologija NFC (near field communication) se je pred časom pojavila na pametnih mobilnih telefonih, z njo so zdaj opremljeni že skoraj vsi, a je – vsaj pri nas – za zdaj skoraj nihče ne uporablja, se bo pa to v nekaj letih zagotovo spremenilo, napoveduje Stajnko trend razvoja brezstičnega plačevanja. Čeprav je tehnologija že znana in pripravljena, ga začenjamo z bančnimi karticami, ki pa jih morajo banke ustrezno opremiti, zato jih morajo zamenjati vsem strankam. Po predpisu kartičnih shem (MasterCard, Visa) morajo biti POS-terminali ustrezno opremljeni v približno dveh letih, za kartice pa to ni posebej določeno.
V Novi KBM so do zdaj posodobili približno tretjino svojih POS-terminalov in pričakujejo, da jih bo večina zamenjana že do konca leta, kartice pa bodo zamenjali v dveh letih. »Gre le za drugačen način komunikacije med kartico in POS-terminalom, namesto da bi jo vstavili v režo, jo boste samo prislonili, kar je dodana vrednost predvsem za trgovca, ker se pospeši postopek plačevanja,« ocenjuje sogovornik in pripomni, da tudi potrošniki na splošno niso naklonjeni spremembam, če jim ne prinašajo neposrednih prednosti.
Dokler vse banke ne posodobijo celotne mreže POS-terminalov in jih tudi aktivirajo na posameznem prodajnem mestu, bomo v nekakšnem prehodnem obdobju. »S kartico, ki podpira NFC, ni nič narobe, če z njo ne bomo mogli plačati brezstično, pomeni le, da na strani sprejemnika, torej POS-terminala, še ni vse dokončno urejeno,« še opozarja bančnik, da bo v začetku lahko še nekaj zmede na trgu. »V letu in pol pa že ne bomo več trdili, da je bila to kakšna posebna novost, saj smo uporabe te iste tehnologije vajeni že z drugih, vsakdanjih področij.«
Kartica postaja 15- ali 20-evrski bankovec
Na vprašanje o varnosti NFC-tehnologije Stajnko komentira govorice, da je možno tako kartico zlorabiti, ne da bi to lastnik zaznal – na primer kjerkoli na ulici, v smislu obremenitve kartice brez vednosti lastnika, ne da bi oseba, ki bi to hotela storiti, čitalnik dobesedno prislonila h kartici za nekaj sekund: »Ta strah je še najmanj upravičen. Poleg tega obstajajo enostavne tehnične rešitve, kot je na primer poseben ovitek za kartico. Če jo spravimo vanj, ta ne more več komunicirati in se ne more nič zgoditi. Večji problem je, če stranke ne bi bile pozorne na svoje kartice in bi jih puščale brez nadzora. Ker nova pravila kartičnih sistemov Visa in Mastercard za brezstična plačila omogočajo plačevanje manjših zneskov brez kode PIN, samo s prislonitvijo na plačilni terminal, pomeni, da je kartica dobesedno ob uporabi postala 15- ali 20-evrski bankovec – odvisno, kolikšen maksimalni znesek je kartična shema določila za hitra, brezstična plačila. Imetniki morajo torej na svoje kartice paziti enako skrbno kot doslej, oziroma tako kot na gotovino.«
Če brezstično plačevanje prinaša več prednosti za trgovce kot potrošnike, pa bo zanje veliko bolj zanimiv naslednji korak. To je uporaba telefona kot mobilne denarnice, ki ga zdaj nekatere mednarodne skupine že ponujajo. »Mobilno denarnico bo izdala banka in jo ponudila svojim strankam, da bodo vanjo spravili virtualne kartice. Dejstvo je, da se bo to prej ali slej zgodilo, vsi vemo, da je način plačevanja s kartico, kot ga uvajamo zdaj, prehoden. Res je tudi, da tehnologija že zdaj dopušča, da bi prešli neposredno na telefone, ampak to bi bila kar mala revolucija. Pričakujemo lahko, da bo prva banka v Sloveniji mobilno denarnico ponudila že v kratkem, v nekaj letih pa prav vsaka,« napoveduje Stajnko in se strinja, da razvoj plačevanja gre v smer, da potrošnik čim bolj enostavno in tekoče opravi plačilo iz kateregakoli vira denarja, torej z bančnega računa, kartice ali še kaj novega, kar nas čaka v prihodnosti, trgovec pa ne želi gneče na blagajnah.
Telefon bo naša denarnica
»Telefon je tudi najbolj naravna izbira za to. Če ga nimamo ob sebi, to takoj ugotovimo, če kartico kje pozabimo, bomo to opazili šele, ko jo bomo spet potrebovali. Telefon je postal naš domači in najbolj zaupni prijatelj, ki ga niti ne posojamo, saj imamo na njem spravljene vse osebne informacije,« pravi sogovornik in pričakuje, da bomo mobilne naprave čedalje bolj čuvali. Že zdaj preprodaja aparatov ni več toliko zanimiva, kot je bila, mnogo večja težava je to, da tatovi na ta način dostopajo do naših osebnih informacij, do mobilne banke, elektronske pošte, kontaktnih številk, fotografij in ne nazadnje lahko zlorabijo ali celo popolnoma prevzamejo našo identiteto.
V Sloveniji mobilno plačevanje ni neznanka, saj že desetletje lahko plačujemo z mobilnimi telefoni z domačo plačilno storitvijo Moneta. Medtem ko lahko z mobilnimi denarnicami Slovenci že leta plačujemo majhne nakupe na spletu (na primer GoogleWallet za nakupe v GooglePlay trgovini), lahko z Moneto plačamo gorivo, nakupe v špeceriji, hrano in pijačo v lokalih, avtobusne vozovnice, parkirišča, taksi, pa seveda tudi na spletu.
Nova KBM je med bankami, ki je v zadnjem času potrošnikom ponudila največ novosti v povezavi s plačevanjem. Podobno kot nekatere druge banke zdaj omogoča zamenjavo številke PIN na bankomatu, stranke si lahko tudi same oblikujejo zunanjost plačilne kartice. Pomembna novost pa je razširjena možnost obročnega plačevanja, za katero potrošnik ne potrebuje nobene dokumentacije. Na obroke lahko kupuje na katerem koli prodajnem mestu, doma in v tujini, tudi prek spleta, vse pa v okviru svojih limitov porabe, ki mu jih banka dodeli ob izdaji kartice. »Osnova je, da je komitent naročen na tako imenovani varnostni SMS, sporočilo, ki mu ga banka pošlje na telefon za vsako opravljeno transakcijo s plačilno kartico. Ko potrošnik pri trgovcu opravi plačilo, tako dobi SMS o opravljeni transakciji, v njem pa je tudi informacija o možnosti poravnave stroška nakupa na obroke. Za odločitev ima uro časa, vse, kar mora storiti, je, da banki odgovori na poslani SMS,« pojasnjuje Stajnko in hkrati opozarja, da si z nakupi na obroke potrošnik seveda niža limit porabe v mesecih, ko bo poravnaval te stroške.
Težava sprememb: potrošniki ne beremo obvestil
Na vprašanje, kako naklonjeni smo spremembam v načinu plačevanja in dostopanja do banke Slovenci, Stajnko pravi, da je težava, ki ni povezana s karticami, obveščanje, oziroma prebiranje obvestil, ki jih dobimo po klasični ali pa elektronski pošti, po SMS-sporočilu ali po kakšnem drugem kanalu obveščanja. »Obveščamo na primer o zamenjavi kartic in potrošnik tudi takrat, ko kartico že dobi domov, ne prebere spremnega pisma, potem pa reče, da ga banka ni obvestila. Sicer pa ljudje že v osnovi nismo kaj prida naklonjeni novostim, ko se na nekaj navadimo.
Dejstvo pa je, da stvari zelo hitro napredujejo in se razvijajo. Pravzaprav čedalje hitreje. Včasih se denimo 20 let ni nekaj spremenilo, potem je prišla nova stvar, ki je trajala samo pet let. Vsaka tehnološka novost ima, empirično dokazano, polovični čas za osvojitev trga od predhodne. To pa je lahko za potrošnike že kar neprijetno, saj bodo nekatere rešitve zastarele oz. se bodo pojavile nove, še preden se bomo nanje dodobra navadili ali jih obvladovali.«
