NKBM: Na poti na vrh za zdaj po velikosti dosegli leto 2013

Ljubljana - Skupina NKBM je lansko leto končala s 30,5 milijona evrov čistega dobička in po letih krčenja predvsem zaradi pripojitve KBS banke povečala bilančno vsoto za 13,6 odstotka. Pred banko je več izzivov, med drugim skoraj podvojitev sedanjega tržnega deleža. Za kom se bodo lahko ozirali v Mariboru?

NKBM je lani ustvarila 33 milijonov evrov čistega dobička, kar je milijon evrov manj kot leto prej, Skupina NKBM pa je lani ustvarila 30,5 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je bilo leto prej tega za 17 milijonov evrov. Na višji dobiček skupine so vplivale manjše oslabitve in rezervacije kot leto prej, in sicer je teh skupina NKBM lani oblikovala za 10,5 milijonov evrov, leto prej pa za 39,1 milijona evrov.

»Odločno in zanesljivo sledimo cilju postati vodilna banka v Sloveniji, zato skrbimo za nenehne izboljšave naših storitev in operativnega poslovanja, pri čemer se osredotočamo na zagotavljanje odlične izkušnje našim strankam,« je poslovanje v preteklem letu komentiral predsednik uprave NKBM John Denhof.

V ameriškem skladu Apollo, ki je lani skupaj z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD), kupil NKBM so ob prevzemu napovedali, da nameravajo z organsko rastjo in prevzemi doseči okoli 25-odstotni tržni delež, s čimer bi NKBM postala največja banka v Sloveniji. Po združitvi s KBS banko (nekdanjo Raiffeisen banko) je bilančna vsota zrasla na 4,8 milijarde evrov, s čimer so na ravni iz leta 2013. Banka se je namreč v zadnjih letih zaradi zavez Evropski komisiji krčila in odprodajala nestrateško premoženje. Tržni delež banke po bilančni vsoti je zrasel na 13 odstotkov, torej morajo za dosego tega okvirnega cilja pridobiti še dobrih deset odstotkov trga.

Societe Generale: Ostajamo v Sloveniji

NKBM se torej ogleduje tudi po drugih slovenskih bankah. Cilj bi dosegli že z nakupom Abanke, ki jo mora država zaradi zavez Evropski komisiji prodati do sredine leta 2019. Po drugi strani so priložnosti tudi v nakupih nekaterih manjših bank, denimo Gorenjske banke, kjer 55-odstotni delež prodaja Sava, Družba za upravljanje terjatev bank in drugi solastniki. Ta sicer zanima tudi srbsko AIK banko Miodraga Kostića, ki je v tej banki že dosegla petinski delež. Zato poznavalce ne bi presenetil boj med Američani in Srbi za Gorenjsko banko.

Slišati je tudi, da bi bila Societe Generale pripravljena prodati svojo SKB banko, tako kot je na hrvaškem Splitsko banko, vendar v francoski banki zanikajo takšne načrte: »Slovenija je v območju evra in na boljši poti kot v preteklosti. Naša banka, SKB, je s svojo kontinuiteto in usmerjenostjo k strankam, pridobila tržni delež ter je referenčna banka v državi, kjer ima perspektivo po nadaljnji rasti in dobičkonosnosti.« Če bi Societe Generale kupila hrvaško Zagrebačko banko od banke UniCredit, o tej možnosti so namreč lani jeseni pisali hrvaški mediji, bi bila francoska banka zagotovo zainteresirana za krepitev v regiji, torej tudi v Sloveniji.

Na bančno krajino v Sloveniji bodo torej vplivale tudi odločitve mednarodnih bančnih skupin, na katere regije se bodo osredotočile, pri čemer bo med pomembnejšimi kriteriji ekonomija obsega. Njihove odločitve ne bodo krojile le priložnosti za rast NKBM, ampak bi morda med temi lahko iskali tudi prihodnjega lastnika mariborske banke. Apollo in EBRD se bosta namreč po nekaj letih iz nje umaknila; ponavadi je Apollo v naložbah od pet do deset let, kar pomeni da bodo NKBM verjetno prodajali po letu 2021. Vendar ni nujno, da bodo NKBM prodali drugi bančni skupini in bo postala hčerinska družba. »Za nas je bila v preteklosti javna izdaja delnic velikokrat zelo dober mehanizem izhoda iz lastništva podjetja,« je namreč ob prevzemu NKBM za Sobotno prilogo dejal starejši partner v skladu Apollo Gernot Lohr.

Krčenje prihodkov

Upravo NKBM mesec dni vodi Američan John Denhof, ki je v preteklosti služboval v Citibank. V upravi banke so še nekdanji predsednik in sedaj podpredsednik banke Robert Senica, Sabina Župec Kranjc, Jon Locke in Josef Gröblacher. Na novo se postavlja tudi srednji menedžment banke, kamor je po naših neuradnih informacijah prišlo mnogo tujcev. Mnogo mest v srednjem menedžmentu je zasedel tudi kader iz pripojene KBS, menda predvsem zaradi izkušenj dela v mednarodni skupini.

Konec lanskega leta je bilo sicer v banki 1246 zaposlenih, kar je 190 zaposlenih več kot leto prej. Lani je bilo sicer novih zaposlitev 290 - predvsem zaradi integracije s Poštno banko -, pogodba o zaposlitvi pa je prenehala sto zaposlenim. Pričakovati je, da se bo zaradi združitve s KBS bank in digitalizacijo, zaradi katere banke zapirajo nekatere poslovalnice, število zaposlenih zmanjševalo.

Banka je lani ustvarila 146,7 milijona evrov prihodkov, kar je kljub upoštevanju prihodkov KBS banke za skoraj deset odstotkov manj kot leto prej. Prihodki iz čistih obresti so se zmanjšali za šest odstotkov na 92,3 milijona evrov, čiste opravnine pa za 22 odstotkov na dobrih 42 milijona evrov.

Zaradi pripojitve KBS banke se je skupno stanje nebančnemu sektorju lani povečalo za devet odstotkov na 1,9 milijarde evrov. Prav tako se je na ravni skupine za 17 odstotkov na 3,6 milijarde evrov povečal obseg vlog nebančnih strank.