NLB stranke že obvešča o razkritju slabih kreditov

Državni banki imata še dober mesec za razkrivanje neplačnikov. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja najbrž v ustavno presojo.

Objavljeno
11. september 2014 20.12
Odsev zgradbe NLB v oknih parlamenta. Ljubljana 15. april 2014.
Maja Grgič, N. G., gospodarsvo
Maja Grgič, N. G., gospodarsvo
Ljubljana – NLB in NKBM imata še dober mesec časa za razkritje slabih kreditov v njihovem portfelju. NLB je te dni o tem že začela obveščati svoje stranke, ki jih to zadeva. Državne banke in Banka Slovenije pa naj bi se v kratkem odločile tudi glede vložitve zahteve za ustavno presojo in zadržanje zakona, ki jim ta razkritja nalaga.

Razkritja podatkov o slabih posojilih, ki jih niso prenesle na slabo banko, od dokapitaliziranih državnih bank zahteva junija sprejeta novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Znano je, da banke in Banka Slovenije tej rešitvi niso naklonjene, med drugim tudi zato, ker zakon o bančništvu bankam nalaga varovanje zaupnih podatkov, med katere sodijo tudi posojilne pogodbe. Tako rešitev pa sta za problematično označila tudi Evropska centralna banka in Združenje bank Slovenije.

Poseg v bančno tajnost

»Novela ZDIJZ je po eni strani logična, saj je v banki še vedno veliko slabih terjatev, ki so prispevale k izgubam. Po drugi strani pa novela za podjetja, ki so še vedno delujoča in v prestrukturiranju, pa tudi za družbe v stečaju pomeni poseg v bančno tajno. Naš predlog bo vedno, da se kar najbolj zaščiti bančno tajnost. Nameravamo zaščititi bančno tajnost vsaj pri živih kreditih, če ne že pri vseh strankah,« je pred kratkim povedal predsednik uprave NLB Janko Medja. Včeraj pa so v tej banki pojasnili: »V teh dneh podrobneje obveščamo stranke, ki jih novela zadeva, in pojasnjujemo, zakaj obveznost banke do take objave, opozarjamo jih na posledice in proučujemo možnosti, kako najbolje zaščiti njihov interes.«

Po neuradnih informacijah namerava NLB vložiti zahtevo za zadržanje in ustavno presojo spornih določil ZDIJZ. Na NLB v zvezi s tem odgovarjajo: »To možnost resno proučujemo in je ne moremo izključiti. Več bo znanega v prihodnjih dneh.« V Banki Slovenije odločitve o ustavni presoji ZDIJZ še niso sprejeli, v NKBM konkretnega odgovora nismo dobili, v Abanki pa pravijo, da novelo ZDIJZ še proučujejo; po neuradnih informacijah bodo pobudo menda vložili.

Zadržanje določil ZDIJZ, ki bankam nalaga razkritje posojil neplačnikom, bo ključno predvsem za NLB in NKBM, saj ko bodo posojila in posojilojemalci razkriti, poznejša morebitna neustavnost strankam ne bo mogla popraviti nastale škode. Toliko bolj je zato nerazumljivo, da banke več kot dva meseca po sprejetju zakona še vedno niso vložile ustavne presoje.

Vodja transparentnosti se skriva pred javnostjo

Prav zaradi vseh nerešenih vprašanj v zvezi s sprejeto novelo, ki je ni podprl niti urad informacijske pooblaščenke, smo na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) prosili za sogovornika, ki bi te dvome razjasnil. To naj bi bila Mateja Prešern, vodja službe za transparentnost, integriteto in politični sistem, ki je sporno novelo tudi pisala. A ko so nam z ministrstva po dveh mesecih le sporočili termin pogovora, nam je Prešernova najprej prepovedala fotografiranje in objavo slik, nato pa v zadnjem trenutku tudi pogovor. Vodja službe, ki je bankam torej naložila dodatna razkritja za javnost, se javnosti sama menda noče izpostavljati!? Z MNZ smo tako dobili le pisne odgovore na naša vprašanja.

Ministrstvo priznava, da zakon o bančništvu opredeljuje varovanje zaupnih podatkov o stranki, kar bi lahko pomenilo izjemo in podatkov po ZDIJZ torej ne bi bilo treba razkriti. Vendar MNZ navaja, da to še ne pomeni izjeme same po sebi, ampak jo je treba utemeljiti in dokazati s predpisanimi postopki. In kot je mogoče razumeti MNZ, v primerih, ki jih določa ZDIJZ, dolžnost varovanja zaupnih podatkov po zakonu o bančništvu ne velja.

Če ustavno sodišče spornih členov ZDIJZ ne bo zadržalo ali razveljavilo, bosta morali slabe kredite v svojem portfelju prvi razkriti NLB in NKBM. Na MNZ pojasnjujejo, da so le posojila neplačnikov razvrščena v kategorijo D ali E na dan prenosa terjatev na slabo banko. Za omenjeni banki to pomeni posojila neplačnikov na dan 18. decembra 2013.

»Tudi podjetja, ki še delujejo in bi se znašla na tem seznamu, je treba vprašati, kaj menijo o tej noveli. Mogoče je, da bo na seznamu objavljeno tudi podjetje, ki je prestrukturirano in njegovi krediti niso več slabi. S tem bi bila podjetju po zakonu povzročena škoda,« je pred kratkim opozoril Medja. Na ministrstvu konkretnega odgovora na tako situacijo nismo dobili. Potrdili pa so, da bo banka morala med neplačniki razkriti zgolj pravne osebe, ne pa tudi fizičnih oseb.

Po NLB in NKBM bo morala slabe kredite razkriti tudi Abanka, in sicer tri mesece po prenosu slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Banka za prenos teh terjatev čaka le še na soglasje vlade.