Tiskane izdaje
Za svetovne finančne trge in novo izvoljenega ameriškega predsednika je pomembno, da so se Američani zelo hitro znebili negativnih predsodkov in izražajo presenetljivo veliko podporo človeku, ki so ga mediji več mesecev večinsko zasmehovali in trgali na kose. Po najnovejših anketah že več kot polovica Američanov verjame, da bo Donald Trump dobro opravil svoje delo, skoraj 60 odstotkov pa jih meni, da bo v svojem prvem mandatu uspešen.
Za kapitalske trge je pomembno, da bo imel novi predsednik dovolj političnega kapitala za izvedbo sprememb, med katerimi so v ospredju močno znižanje davkov in deregulacija, velikopotezni načrt za obnovo razpadajoče infrastrukture, restriktivna migracijska politika in ekonomski nacionalizem.
Trumpov kontroverzni strateški svetovalec, Steve Bannon, ki bi ga politična elita najraje utopila v žlici vodi, je dvignil veliko prahu z izjavo, da bodo z velikopoteznim infrastrukturnim načrtom spravili ob pamet ideološke konservativce. »Jaz sem tisti, ki si prizadeva za tisoč milijard dolarjev vreden načrt obnove infrastrukture. Z negativnimi obrestnimi merami po svetu imamo največjo priložnost, da na novo zgradimo vso infrastrukturo, ladjedelnice, železarne …«
Rad bi poudaril, da bo imela Trumpova administracija, v nasprotju s prepričanjem številnih jastrebov, presenetljivo veliko manevrskega prostora za davčne spodbude. Proračunski izdatki za obresti namreč znašajo kljub dolgu v višini 104 odstotkov BDP samo 1,2 odstotka BDP, kar je najmanj v zadnjih desetletjih. Prav tako so v odlični finančni kondiciji gospodinjstva, ki so se po zadnji krizi močno razdolžila, in podjetja, ki imajo za štirikrat več čistega premoženja kot dolga, njihov dobiček iz poslovanja pa je za okoli šestkrat višji od obrestnih odhodkov.
Če sklepamo po burnem odzivu finančnih trgov in velikem povečanju zaupanja potrošnikov, je Trumpu uspelo prebuditi »živalske duhove« in deluje kot prepotrebni katalizator rasti. Ne pozabimo, da so vlagatelji od zadnje krize zelo nenaklonjeni tveganim naložbam. To kažejo tudi podatki o zelo velikih prilivih v obvezniške sklade, ki so od leta 2009 dosegli kar 60 odstotkov čiste vrednosti skladov (ČVS), medtem ko so znašali prilivi v delniške sklade skupaj samo pet odstotkov ČVS.
Kako eksplozivna je rast na ameriških borznih trgih, dokazuje podatek, da so prvič po letu 1999 vsi najpomembnejši ameriški delniški indeksi S & P 500, Dow Jones, Nasdaq in Russell 2000 istočasno dosegli nove rekordne vrednosti. Še bolj pozitivno in pomembno je, da so tokrat glavni generator rasti ciklični sektorji finance, materiali, industrija in trgovina ter majhna in srednje velika podjetja, v katerih delnice rastejo že neverjetnih petnajst dni zapored.
Za donose na delniških trgih leta 2017 bo torej osrednje vprašanje, ali se bo zgodil radikalni preobrat v mentaliteti (preveč) previdnih vlagateljev, ki čakajo z visokimi prihranki v denarju ali obvezniških naložbah, ki bodo izgubljali realno vrednost v okolju rasti obrestnih mer.
