Tiskane izdaje
Ljubljana Evropsko računsko sodišče (ERS) je podalo končno revizijo sedmih revidiranih projektov iz Slovenije, od tega je pri petih ugotovilo večje nepravilnosti organov upravljanja pri razdeljevanju evropskih sredstev. V takih primerih je običajna sankcija za državo članico finančna korekcija.
Na začetku avgusta je Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) prejela končno revizijsko poročilo Evropskega računskega sodišča (ERS). Revidiranec je bila evropska komisija, ki se bo v nadaljnjih korakih opredelila do enajstih opažanj revizorjev za pet od sedmih revidiranih projektov iz Slovenije. Ponavadi komisija opravi dodatno revizijo, ki se izvede v državi članici, in ji praviloma izreče finančno korekcijo, so nam na poizvedovanje o reviziji ERS sporočili iz SVRK.
Formalnega odziva o nadaljnjih aktivnostih komisije Slovenija še ni prejela, prav tako še ni določena morebitna finančna korekcija. »Običajno se države članice strinjajo s predlaganim finančnim popravkom in pavšalno popravijo zahtevani znesek in/ali naredijo podrobne popravke na projektni ravni. Ta sredstva EU se nato prerazporedijo na druga področja porabe za isto državo članico in tako sredstva zanjo niso izgubljena,« zaplet pojasnjujejo na SVRK.
Osumljenih pet
ERS ugotavlja nepravilnosti pri Razvojnem centru avtomobilske industrije Si.EVA. Krivci pa so ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo kot posredniško telo, služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki je kot organ upravljanja takrat odobrila javni razpis, ne da bi ugotovila napako; prav tako ta ni bila ugotovljena med pregledi, ki jih je izvedel revizijski organ, urad za nadzor proračuna na finančnem ministrstvu.
Pri treh projektih je nadzorno ali upravljavsko nalogo slabo opravilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Gre za projekte Cloud Assisted Services (CLASS), v katerih pri kompetenčnem centru raziskujejo potenciale uporabe tehnologij računalništva v oblaku, gradnjo raziskovalnega centra Kemijskega inštituta in številne nepravilnosti pri gradnji medicinske fakultete v Mariboru. Napake so bile ugotovljene tudi pri gradnji vodovodnega sistema v Novi Gorici. Pri projektih Notol 2 in Obnova ulic v Kranju ERS ni ugotovil odstopanj ali nepravilnosti.
Poleg ugotovljenih nepravilnostih je največja nevarnost, da so bili podobno zasnovani modeli pri vseh 17 razvojnih centrih, kar bi lahko pomenilo, da bodo pri vseh teh potrebne finančne korekcije. Nerešeno je tudi vprašanje odgovornosti.
V vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) mirijo, da sredstva iz teh projektov za Slovenijo niso izgubljena, ker da se »ta sredstva EU nato prerazporedijo na druga področja porabe za isto državo članico in tako sredstva zanjo niso izgubljena«. Za nepravilnosti, ki jih ugotovi evropska komisija, urad za nadzor proračuna ali evropsko računsko sodišče lahko pripelje do finančnih korekcij.
Finančna korekcija pa v praksi pomeni iztirjanje denarja za tiste stroške, ki v posameznem projektu niso bili upravičeni do evropskega sofinanciranja. Če je bil ta denar izplačan, denimo, nekemu podjetju, potem izgub za državni proračun res ni, saj se ta sredstva vrnejo vanj in se lahko prerazporedijo na druga področja. Drugače pa je, kadar je napako naredil organ upravljanja, ministrstvo ali vladna služba – potem so ta sredstva za Slovenijo namreč izgubljena oziroma denar v državni proračun ni povrnjen.
Ogrožena podeljena
Iz podrobnosti obrazložitve je razvidno, da obstaja tveganje pri financiranju tudi drugih razvojnih centrov, ker so bili izbrani z istim razpisom in večinoma postavljeni po enakem modelu. Evropsko računsko sodišče namreč ugotavlja, da že v javnem razpisu niso bila pravilno ločena mala in srednje velika podjetja, upravičena do sredstev, da pristojni organi niso ocenili spodbujevalnega učinka projekta in da so bile določene raziskovalne dejavnosti neupravičeno uvrščene med industrijske, ki so upravičene do več evropskih sredstev kot eksperimentalne. Iz poročila pa lahko sklepamo tudi, da ne drži argument SVRK, da so bili razvojni centri protikrizni ukrep, ampak prej namensko ustanovljeni centri za privilegirana podjetja.
Ker se različne revizije evropskih organov še izvajajo, je nevarnost, da bi ugotovili napake pri vseh razvojnih centrih, ki so skupaj dobili 180 milijonov evrov evropskih sredstev.
Druge ugotovitve
Pri projektu Cloud Assisted Services, ki se izvaja v okviru kompetenčnega centra, ERS navaja nepravilno dodelitev odhodkov sofinanciranim dejavnostim. Iz SVRK so nam sporočili, da je posredniško telo – ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) – že izvedlo ustrezne postopke za vračilo neupravičeno izplačanih sredstev. Upravičenec pa je konec marca znesek v višini dobrih 3700 evrov vrnil v proračun, so nam sporočili z MIZŠ.
Druge ugotovitve revizorjev ERS se nanašajo na upravljavske kontrole, kjer pa MIZŠ pri odobritvi zahtevka za plačilo ni ugotovilo te napake.
Pri novogradnji mariborske medicinske fakultete so odkrili nezakonita merila v okviru javnega naročila, prav tako tudi pri gradnji raziskovalnega centra kemijskega inštituta. Revizorji izpostavljajo pomanjkljivosti na strani upravljavskih kontrol, ki jih je opravil MIZŠ. Podobne nepravilnosti so bile ugotovljene tudi pri gradnji vodovodnega sistema v Novi Gorici, kjer pa ima vlogo državnega organa, ki je imel pomanjkljiv nadzor, ministrstvo za kmetijstvo in okolje.
Na MIZŠ poročilo ERS komentirajo, da to »v revizijskem poročilu ni ugotovilo slabega nadzora nad projekti, temveč le pomanjkljivosti pri nadzoru oziroma slabost upravljavskih kontrol« pri omenjenih projektih. Pravijo, da so sodišču že na predhodne ugotovitve revizije pojasnili, da ne gre za slabost upravljavskih kontrol, temveč za posamezne primere, na podlagi katerih ni mogoče trditi, da gre za sistemsko napako. »Poudariti je namreč treba, da MIZŠ trenutno izvaja več kot 1100 operacij iz kohezijske politike.« Dodamo pa lahko, da je ERS revidiral le tri njihove projekte in pri vseh naletel na enake napake. Na MIZŠ pa pravijo, da te niso imele finančnih posledic.
Iz SVRK so nam pojasnili, da se je Slovenija v roku odzvala na osnutek in ugotovitve revizije ERS. »O konkretnem revizijskem poročilu ugotavljamo, da ERS v večini primerov ni sprejelo argumentov naše države ali pa jih je le nekoliko popravilo ali dodalo še nekatere nove razlage.« Odgovore na vprašanja, ali so po njihovem mnenju ogroženi tudi drugi razvojni centri, ali so za morebitno vračanje teh sredstev predvidena rezervna sredstva in kdo je odgovoren, da so bili projekti zasnovani v nasprotju z evropskimi pravili, še čakamo.
