Nova pravila za sklade denarnega trga

Evropska komisija je  predlagala nova pravila za sklade denarnega trga, v katerih je po grobih ocenah nekaj deset milijard evrov

Objavljeno
04. september 2013 16.56
imo*VARCEVANJE
Silva Čeh, gospodarstvo
Silva Čeh, gospodarstvo

Bruselj - Evropska komisija je predlagala nova pravila za sklade denarnega trga. V sporočilu o bančnem sistemu v senci povzema delo, ki ga je komisija doslej že opravila in navaja nove ukrepe na tem pomembnem področju - natančneje na področju skladov denarnega trga, preglednosti bančnega sistema v senci, zakonodaje o vrednostnih papirjih in tveganjih, povezanih s posli financiranja vrednostnih papirjev ter okvira za povezave z bankami.

Odbor za finančno stabilnost je na grobo ocenil velikost svetovnega bančnega sistema v senci na približno 51 bilijonov evrov v letu 2011, kar predstavlja 25-30 odstotkov celotnega finančnega sistema in polovico obsega sredstev bank. Bančni sistem v senci je torej sistemskega pomena za finančno stabilnost Evrope.


Bančništvo v senci je sistem kreditnega posredništva, ki vključuje subjekte in dejavnosti zunaj konvencionalnega bančnega sistema, kot so na primer denarni in drugi skladi. Za te subjekte ne veljajo enaki predpisi kot za banke, čeprav opravljajo bančnim podobne dejavnosti.

 

Krajša ročnost sredstev v portfeljih skladov

Prvi od predlaganih dodatnih ukrepov za bančništvo v senci so nova pravila za sklade denarnega trga, ki naj bi s krepitvijo likvidnosti in stabilnosti skladov denarnega trga zagotovila, da bodo ti lahko v izjemnih tržnih razmerah lažje prenesli pritiske, povezane z odkupom. Predlogi Komisije določajo, da bi moralo biti najmanj 10 odstotkov portfelja skladov denarnega trga v obliki sredstev, ki zapadejo v enem dnevu, še dodatnih 20 odstotkov pa takih, ki zapadejo v enem tednu. Namen te zahteve je skladom denarnega trga omogočiti izplačilo vlagateljev, ki želijo sredstva dvigniti v kratkem času.


Poleg tega bi se izpostavljenost do posameznega izdajatelja omejila na 5 odstotkov portfelja sklada (izraženo v absolutnih številkah), pri standardnih skladih denarnega trga pa bi lahko posamezen izdajatelj predstavljal 10 odstotkov portfelja.

Nova pravila zadevajo tudi upoštevanje stalne neto vrednosti sredstev, tj. verjetnosti, da bo sklad za stabilizacijo odkupov po nominalni vrednosti potreboval podporo sponzorja. Skladi denarnega trga bi morali zato oblikovati vnaprej določene kapitalske rezerve, ki bi se aktivirale za podporo stabilnim odkupom v obdobjih upadanja vrednosti naložbenih sredstev tovrstnih skladov.