Novi standard za poročanje zavarovalnic

Maja lani je organizacija International Accounting Standards Board (IASB) izdala nov standard računovodskega poročanja IFRS 17, ki temeljito spreminja pripravo poslovnih izkazov zavarovalnic. Spreminjajo se namreč osnovne metrike njihovega poslovanja. Korenitih sprememb ne manjka, najočitnejša je ta, da se zavarovalna premija ne šteje več za prihodek zavarovalnice.

Dobiček se bo po novem standardu pripoznaval skozi življenjsko dobo zavarovalne police, ne glede na to, kdaj je bila plačana zavarovalna premija. Posledično se bodo izkazi poslovnega uspeha zavarovalnic popolnoma spremenili. Cilj snovalcev novega standarda je bil narediti poslovne izkaze zavarovalnic bolj primerljive med seboj – in to jim bo očitno uspelo.

Leto 2021 je bliže, kot si (zavarovalnice) mislijo

Laično bi lahko menili, da je datum 1. januar 2021, ko bo začel veljati standard IFRS 17, še daleč. A ker novi standard računovodskega poročanja predvideva enoletno obdobje primerljivega poročanja, bodo morale zavarovalnice po novem standardu poročati že za poslovno leto 2020. Večina zavarovalnic želi standard IFRS 17 uvesti prej kot v zadnjem trenutku, in sicer že prihodnje leto, saj bodo tako lahko leta 2019 preizkušale vplive prihajajočega standarda na poslovni izkaz.

»Čas za implementacijo ustreznih rešitev je letos, če želijo zavarovalnice opraviti tako imenovani suhi preizkus in simulacijo vpliva IFRS 17 na njihovo poslovanje. V bistvu se zavarovalnicam, ki še niso začele procesa uvedbe IFRS 17, kar mudi, sicer se bodo spopadle z velikim izzivom izvedbe preizkusnega obdobja leta 2019,« pojasnjuje Klemen Vidic, svetovalec za uvedbo IFRS 17 v podjetju CRMT.

Zavarovalnice pri izkazu poslovanja seveda zanima predvsem davčni vpliv oziroma davčno breme. Novi standard računovodskega poročanja zavarovalnicam še vedno daje svobodo. Tako lahko prikažejo spremembe vrednosti obveznosti zaradi spremembe obrestnih mer v izkazu poslovnega izida ali pa v izkazu drugega vseobsegajočega donosa. Z izbiro druge možnosti se zavarovalnica izogne, da bi nihanje obrestnih mer na svetovnih trgih vplivalo na rezultate, prikazane v izkazu poslovnega izida. Standard IFRS 17 sicer omogoča tudi uporabo poenostavljene metode PAA, ki pa pride v poštev predvsem pri premoženjskih zavarovanjih, kjer je trajanje zavarovalnih pogodb krajše.

Kadrovska podhranjenost bo ena večjih ovir

Za zagotovitev skladnosti poslovanja z novim računovodskim standardom in uvedbo ustreznih rešitev bodo zavarovalnice potrebovale več strokovnjakov, vsekakor pa kadre, kot so finančniki, aktuarji, upravitelji tveganj in strokovnjaki iz informacijske varnosti. Svetovalno podjetje KPMG je v svoji raziskavi ugotovilo, da kar 85 odstotkov zavarovalnic ocenjuje, da bodo težko našle kadre za implementacijo IFRS 17. Večina jih bo zato poiskala pomoč specializiranih ponudnikov, več sredstev pa bodo morale zavarovalnice nameniti tudi izobraževanju ključnih deležnikov.

IFRS 17 je oziroma bo tudi sicer velik finančni zalogaj za zavarovalnice – strokovnjaki ocenjujejo, da več kot polovica zavarovalnic (60 odstotkov) nima zagotovljenih potrebnih finančnih sredstev za uvedbo novega standarda računovodskega poročanja.

Podatki o preteklem poslovanju bodo za zavarovalnice v prihodnje še pomembnejši, ne le za analizo poslovanja in napovedovanje trendov, temveč še za računovodsko poročanje. To bo precej natančnejše in bolj podrobno, kar pomeni, da bodo takšne podatke potrebovale tudi zavarovalnice.

»Standard IFRS 17 prestavlja fokus iz pogleda v prihodnost v pogled v preteklost. Včasih so zavarovalnice merile uspešnost prek obračunane premije in kombiniranega količnika, zdaj pa bodo morale uporabiti predpostavke, ki so veljale ob sklenitvi zavarovanja, da bodo pravilno razporedile dobiček skozi obdobje trajanja posamezne pogodbe,« dodaja Vidic.

Tehnologija na pomoč

Kot je pri bankah in zavarovalnicah zadnje desetletje že v navadi, bodo znova rešitve in konkurenčne prednosti iskale na tehnološkem področju. Z IFRS 17 skladna rešitev mora v zavarovalnici spremljati knjiženje skoraj vseh sprememb (obveznosti, izplačila in podobno), pri čemer pa naj ne bi obremenjevala glavne knjige.

Nova rešitev za računovodsko poročanje je v zavarovalnici ustrezno umeščena med aktuarstvo in finance, zato naj zaposlenim prihrani delo ter smiselno zajema podatke iz različnih virov in »reciklira« aktuarske rezultate, ki jih zavarovalnice že sicer pripravljajo v poročilih po programu Solventnost II.

Ker standard predvideva retrospektivno uvedbo tudi za stare pogodbe, »kot da bi standard vedno veljal«, je pomembno, da implementirana rešitev ustrezno podpira stare pogodbe. Standard sicer dovoljuje tudi določene poenostavitve pri starih pogodbah, če zavarovalnica nima na voljo vseh podatkov. Če vemo, da trajajo nekatere življenjske police tudi več kot 30 let, so takšne poenostavitve razumljive.

Za zavarovalnico je pomembno predvsem to, da zagotovi sledljivost podatkov in ponovljivost izračuna poslovnega izida, ne glede na to, katero metodo knjiženja (bolj ali manj podrobno) je izbrala. Najboljše so tiste rešitve, ki sledljivost in transparentnost poslovanja zagotovijo z integracijo v delovni tokokrog, kjer je jasno razvidno, kateri korak je kdo naredil. Poslovni procesi so tako nenehno pod nadzorom, podatki pa potrjevani sproti.

»Končni rezultat priprave na IFRS 17 je jasen – poslovni izkaz mora biti do »računovodje prijazen« in regulatorno skladen. Uprave in nadzorni sveti morajo biti pravočasno seznanjeni z vplivom novega standarda na poslovne izkaze. Pomembna je tudi komunikacija z delničarji, da bi se izognili, neprijetnim presenečenjem ob izidu novih poslovnih izkazov,« sklene Vidic.