Tiskane izdaje
Tomčeva (SDS/ELS) je pred sejo evropskega odbora danes v Ljubljani povedala, da bodo njegovi člani v tej točki dnevnega rega zaslišali dva vabljena, in sicer Anžeta Logarja (SDS), predsednika preiskovalne komisije DZ, ki raziskuje politično odgovornost za sanacijo bančnega sistema konec leta 2013, in na predlog evropske stranke S&D novinarja Mladine Boruta Mekino.
Za uvrstitev problematike suma pranja denarja v primeru Farrokh v NLB, v okviru katerega so menda prek NLB med letoma 2008 do 2011 oprali za približno milijardo dolarjev, na torkovo sejo evropskega odbora so si po besedah Tomčeve prizadevali zato, ker gre za »pomembno tematiko«, in tudi zato, ker je »bila odkrita po naključju in zahteva epilog«.
»S tem želimo zbuditi pristojne organe v Sloveniji, da opravijo in končajo svoje delo,« je povedala Tomčeva ter dodala, da »želijo spodbuditi tudi akterje, ki so v tej zgodbi sodelovali, k razmisleku o njihovi vlogi v družbi«.
Afera Irangate v NLB je izbruhnila tik pred odločitvijo vlade, da prekine načrtovano prodajo najmanj polovičnega deleža v NLB. Tomčeva je glede tega dejala, da »evropska komisija vztraja pri tem, da se za NLB zaključi postopek prodaje in da nobeni izgovori, ki jih je imela vlada, doslej niso zalegli« ter da je osnovna zadrega pri prodaji NLB ta, da banka razpolaga s preveč informacijami in da obstaja velika bojazen, da bi se razkrile.
Domnevno sporna nakazila iranske banke je v dokumentih našla Logarjeva komisija in zadevo odstopila komisiji DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pod vodstvom Branka Grimsa (SDS), ki je to razkrila javnosti. V DZ je nato nastala posebna preiskovalna komisija, ki je pod vodstvom Janija Möderndorferja (SMC) začela zaslišanja strokovnjakov s tega področja in bo nadaljevala zaslišanja vseh akterjev iz te zgodbe.
Logarjeva in Grimsova komisija sta pripravili vmesno oziroma posebno poročilo, ki ju je DZ potrdil konec septembra ter ključnim akterjem predlagal, naj opravijo interni nadzor v primeru Farrokh. Pri tem je DZ vladi naložil, naj kot skupščina Slovenskemu državnemu holdingu naroči pripravo podrobnega poročila o tej zadevi. Komisiji DZ pa sta svoje ugotovitve posredovali tudi Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in tožilstvu.
Evropski preiskovalni odbor so ustanovili kot odziv na objavo tako imenovanih panamskih dokumentov z na 18 mesecev omejenim mandatom. Ta zdaj zaključuje svoje delo. Kot je povedala Tomčeva, bo odbor pripravil poročilo, v katerem bodo oblikovali priporočila, kaj narediti oziroma kako ukrepati v boju proti davčnim utajam in pranju denarja.
