O etičnem bančništvu z Zvonetom Malnarjem: »Ljudem je mar, kaj banka počne z njihovim denarjem«

Zvone Malnar ima več kot 25 let podjetniških izkušenj na področju bančnih informacijskih sistemov, med drugim s svetovanjem zagonskim podjetjem, je mentor mladim podjetnikom, po novem pa tudi predsednik novonastale finančne zadruge Kooperativa Zebra, ki se je lotila ustanavljanja etične banke v Sloveniji.

Kaj vas je kot podjetnika z bogatimi izkušnjami pritegnilo k projektu etičnega bančništva?

Projektu sem se pridružil predvsem na podlagi podjetniških izkušenj v minulih letih. V tem obdobju sem imel priložnost spoznati koncepte različnih bank skozi njihove procese delovanja. Ko na to gledaš s podjetniškega vidika kot zunanji opazovalec in imaš pred sabo potrebe trga, preprosto vidiš veliko priložnosti tako za izboljšave kot tudi za dvig dodane vrednosti za uporabnike. Večkrat sem se v mislih poigraval z idejo o bolj uporabniku dostopni, informacijsko sodobni in predvsem učinkoviti banki. Takšen pristop zahteva partnerski odnos med uporabnikom in banko. Osnova pa je transparentnost poslovanja.

Menite, da obstaja na slovenskem trgu dovolj prostora za še eno banko?

Zagotovo. Tudi naša raziskava je potrdila, da si ljudje želijo neke drugačne banke v slovenskem okolju, konkurenca pa je vedno dobrodošla. Kar 85 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da se sprašujejo, kako banke uporabljajo njihov denar, samo 12 odstotkov pa je banke ocenilo kot družbeno odgovorne in etične pri njihovem delovanju. V primeru nove banke na trgu s poudarkom na vrednotah družbe, kulture in okolja bi o menjavi banke razmislilo skoraj tri četrt anketirancev. To kaže, da je ljudem mar, kaj se počne z njihovim denarjem.

S čim poleg zaveze o etičnem delovanju pa boste Slovence, ki ne prav pogosto menjajo banko, še pritegnili?

Transparentni način poslovanja bo podlaga, da bodo komitenti vedeli, kam in v katere projekte se vlaga njihov denar, s preglednim poslovanjem pa lahko spremljamo tudi družbeni učinek financiranih projektov. Druga prednost je fleksibilnost z močno informacijsko podporo poslovanja; uporabili bomo vse sodobne kanale, kot je mobilno bančništvo, in ljudem omogočili čim bolj preprosto uporabo bančnih storitev.

Za etične banke je značilna zadružna organizacijska shema, a v Sloveniji od leta 2003 banka v obliki zadruge ne more obstajati. Kako boste pravno organizirali banko, da boste ohranili njeno demokratičnost?

K projektu ustanovitve banke smo pristopili najprej z ustanovitvijo Kooperative Zebra in nastavili že vse mehanizme demokratičnosti skozi statut in poslovni kodeks, s katerim se morajo ljudje, ki bi bili radi del projekta, identificirati. Banka bo registrirana kot delniška družba, a bomo z varovalkami v statutu in načinom upravljanja banke, v okviru, kot to dopušča veljavna zakonodaja, maksimizirali preglednost delovanja. Skupino podpornikov etične banke pa bomo v duhu kooperative vodili in usmerjali z raznimi mehanizmi; obveščanjem, transparentnostjo delovanja, soodločanjem.

V iniciativi Zebra so zbrani tudi bančniki, ki so do zdaj delali oziroma še delajo v »običajnih« bankah. Je zavest trajnostnem bančništvu pri njih dovolj močna? Kako boste zagotovili, da bodo ti in drugi sodelujoči uresničevali poslanstvo etične banke?

Kot sem že omenil, je pomembno, da se ljudje, ki pristopijo, sami odločijo za drugačen pogled na financiranje. Ko sem spoznal ekipo, sem ugotovil, da poleg svojega bančnega znanja razmišljajo tudi širše, so odgovorni do družbe in okolja in predvsem želijo, da bi njihovi otroci živeli v bolj pravični družbi. Poleg tega so sami videli in izkusili, kaj se v običajnih bankah lahko zgodi in kakšne mehanizme regulacije in nadzora bi bilo treba vzpostaviti, da bi bilo manj zlorab in nepravilnosti.

Koga bo etična banka financirala, saj socialno-podjetniške iniciative velikokrat brez državne pomoči v Sloveniji še niso dovolj podjetniško naravnane, da bi preživele na trgu?

Veliko je projektov, ki jih želijo ljudje izvesti, a nimajo sredstev za to. Denar, ki ti ga je nekdo z depozitom zaupal, kar tako podeliti naprej v obliki kredita, brez poglobljene analize tveganja poslovnega modela podjetij, bi bilo neodgovorno. Cilj naše banke je projekte dodatno analizirati, preveriti njihov potencial v lokalnem okolju, ovrednotiti njihov socialni učinek in jih podpreti, a tudi spremljati skozi njihov razvojni cikel. Zlasti zadnje, k čemur štejemo tudi aktivno podporo kreditojemalcu pri podjetniških funkcijah, ki jih morda ni vešč, na primer finančno načrtovanje, pravna in marketinška podpora, strateško načrtovanje itd., pa pomeni tržno prednost tako za podjetnika kot tudi za banko. To se zrcali v večji empatiji uporabnika bančnih storitev do takšne banke, prav tako v manjšem obsegu slabih kreditov banke. Ta ima zaradi boljšega poznavanja svojih komitentov ponavadi bolj »kakovosten« kreditni portfelj kot običajna banka.

Kdor postane član kooperative, ima tudi upravljavski glas, zato zna biti težava pri pridobivanju večjih investitorjev, saj njihov vložek ne pomeni tudi večjega vpliva.

Po eni strani je to morda ovira pri pridobivanju velikih investitorjev, po drugi strani pa varovalka, da dobimo prave investitorje. Imamo svoja pravila, in tisti, ki se s tem ne poistoveti, najbrž v banko ne bo vstopil; niti kot investitor, morda niti kot komitent. Nekdo bo pa to razumel in želel prispevati k takšnemu družbeno odgovornemu projektu.

Kako se zavarovati pred zlorabami, ko bi neko podjetje pristopilo k vam, ker bi želelo kredit po lažji poti?

Pri analizi drugih etičnih bank smo naleteli na kar nekaj zanimivih modelov, a poslovne modele je treba prilagoditi lokalnemu okolju. Imamo že skupino, ki se ukvarja s temi vprašanji; vsekakor pa bomo vzpostavili varovalke, da ne bi bilo zlorab. Se pa odgovor skriva ravno v preglednosti poslovanja; ko se ve, kdo in za kaj dobi kredit, se možnost zlorab in posledično izgub za banko samodejno zniža.

Kakšne so vaše sedanje številke in aktivnosti, ki jih pripravljate za ustanovitev etične banke?

Zdaj imamo okoli 30 zadružnikov, a nismo še aktivno vstopili na trg; v zadnjih mesecih smo predvsem vzpostavljali pogoje za uspešno delovanje kooperative. Glede na pogovore pa imamo že veliko simpatizerjev, tako da je pred nami delovna jesen, saj za takrat pripravljamo tudi predstavitev in aktivnosti za investitorje, sicer pa je včlanitev v kooperativo že mogoča na naši spletni strani. Poslali smo tudi prošnjo za sestanek z Banko Slovenije, ker se zavedamo, da brez naše zavezanosti za izpolnitev vseh regulativnih zahtev in aktivne vloge regulatorja trga projekta ne moremo speljati.