O karticah brez brezstične funkcije banke nočejo slišati

Tudi če potrošnik na blagajnah noče plačevati brezstično, izdajateljice vztrajajo, da je kartica opremljena s tehnologijo, ki to podpira.

Objavljeno
21. julij 2017 21.23
Posodobljeno
24. julij 2017 06.00
Milka Bizovičar
Milka Bizovičar

Večje banke v Sloveniji smo vprašali, ali poleg limita, do katerega je še mogoče neki nakup opraviti z brezstično kartico brez vnosa PIN-kode, določajo še dodatne omejitve. Večina pritrjuje, a vse, na primer v NLB, tega nočejo natančneje pojasnjevati, ker da »gre za varnostni parameter«.

V Abanki so pojasnili, da je dodatna omejitev, ki so jo postavili za varnost imetnikov brezstičnih kartic, da je avtorizacijo nakupa treba potrditi, ko skupna vrednost zaporednih plačil doseže 15 evrov. Torej, če denimo trikrat poravnamo znesek v skupni vrednosti 13 evrov, bo ob naslednjem nakupu za šest evrov treba vpisati PIN-kodo. Po tem se limit izniči in spet lahko plačujemo brez avtorizacije.

V Novi KBM in na Gorenjski banki pravijo, da sta omejena znesek (15 evrov) in število zaporednih transakcij (pet), ki jih še lahko opravimo, ne da bi POS-terminal zahteval našo identifikacijo. Ne glede na to, kaj določajo pravila v tujini, morajo komitenti Nove KBM prvo transakcijo po porabljenih 50 evrih, potrditi s PIN-kodo.

Podobno omejitev imajo v SKB banki, vendar ta velja tudi v Sloveniji. Pri tem v banki dodajajo, da je v tujini mogoče poravnavati zneske do 50 evrov, v Sloveniji pa do 15.

Stranke Sberbanke vrednosti do 15 evrov lahko plačujejo, dokler ne dosežejo kvote 60 evrov. Opozarjajo pa, da se transakcije določenih trgovskih profilov, na primer pri plačevanju cestnine ali nakupi na avtomatih s prigrizki in pijačo, lahko štejejo, kot da so avtorizirane, čeprav v resnici zneska ni bilo treba potrditi s PIN-kodo ali podpisom. To pomeni, da se števec kvote vrne na začetek. Ali je neka transakcija stekla 'on line' ali 'off-line', torej, ali jo je banka, pri kateri imamo odprt račun potrdila ali ne, ne moremo vedeti.


V bankah sicer pravijo, da je v vsakem primeru za varnost smiselno uporabljati tako imenovano varnostno SMS-sporočilo. Imetnik kartice ob vsaki opravljeni transakciji dobi sporočilo in tako se v primeru zlorabe lahko zelo hitro odzove in kartico prekliče.

Stično le še izjemoma

Ob uvedbi brezstičnih kartic je bilo veliko govora o tem, ali posamezniki, ki takšne kartice nočejo imeti, to sploh lahko dobijo. Kazalo je, da banke tega ne bodo omogočile, vsaka na novo izdana kartica naj bi funkcijo NFC (ki omogoča brezstično plačevanje) imela, od potrošnika pa bi bilo odvisno, ali bo možnost brezstičnega plačevanja, ki jo omogoča, koristil ali ne.

V NLB 60 odstotkov komitentov uporablja brezstične kartice, z njimi opravijo 40 odstotkov transakcij. Tistim, ki te tehnologije nočejo imeti, »teh je zanemarljivo malo«, izjemoma izdelajo kartico maestro, ki tega ne omogoča. Možnost izbire za določene produkte imajo tudi stranke Nove KBM, medtem ko v Abanki ter Intesi Sanpaolo naročilo stične kartice za tiste vrste, kjer izdajajo brezstično, to ni mogoče. V SKB, Gorenjski banki, Sberbanki je enako, vendar lahko na željo stranke to funkcionalnost zablokirajo.


Dve tretjini ljudi storitev zavrača, ker meni, da ni varna

Po zadnji Mastercardovi raziskavi se je delež ljudi v Sloveniji (starih od 18 do 55 let), ki odklanja brezstično plačevanje, v zadnjem letu zmanjšal z 39 na 32 odstotkov. Najpomembnejši vzrok za nesprejemanje je strah, da uporaba ni varna. Storitev je vsaj enkrat že uporabila dobra polovica ljudi, skoraj toliko jih tudi meni, da je ta način plačevanja hitrejši, redno pa ga uporablja vsak drugi anketirani.