Tiskane izdaje
Ljubljana – Z informativnimi izračuni dohodnine za leto 2014 je finančna uprava odmerila 1,73 milijarde evra dohodnine za leto 2014. Do 27. julija je bo zavezancem vrnila 116 milijonov evrov, do 29. julija pričakuje 42 milijona evrov doplačil. Dohodnina je dajatev, ki si jo razdelijo državni in občinski proračuni – tem pripada 54 odstotkov.
Po statistiki finančne uprave znaša povprečni znesek odmerjene dohodnine po informativnih izračunih 1777,4 evra na zavezanca. Dohodnina, ki jo plača posameznik, je zelo pomembna za dve skupini javnih blagajn: državni proračun in občinske finance.
Če ni dovolj dohodnine, prispeva državni proračun
Občinski delež se je z leti s približno 30 odstotkov zvišal na sedanjih 54 odstotkov dohodnine – hkrati so se spreminjale naloge, ki so jih te dolžne financirati iz svojega proračuna. V razpredelnici so zneski dohodnine, ki so zadnja leta pripadali občinam: kadar dohodnine ni dovolj, jim mora pomagati državni proračun. Občine so leta 2013, na primer, dobile 1,1 milijarde dohodnine (glej tabelo).
Delež dohodnine, ki občinam pripada zdaj, torej 54 odstotkov, je enak od leta 2009, pojasnjujejo na ministrstvu za finance: »Dejanski znesek dohodnine, ki jo prejme občina za posamezno proračunsko leto, pa je odvisen od izračuna povprečnine in primerne porabe občin oziroma od primernega obsega sredstev za financiranje primerne porabe občin.« Od leta 2009 do 2011 je veljalo prehodno obdobje, v katerem so bili vir financiranja primerne porabe poleg dohodnine še drugi davčni prihodki občin. »Kadar dohodnina ne zadostuje za financiranje izračunane primerne porabe občin, jim pripada še finančna izravnava iz državnega proračuna,« dodajajo na ministrstvu za finance (glej tabelo).
Merilo je stalno bivališče
»Dohodnina pripada občini po kriteriju stalnega prebivališča. Davek po odmernih odločbah je podlaga za naš izračun deleža, ki pripade posamezni občini od skupnega 54-odstotnega zneska vplačane dohodnine,« pojasnjujejo na ministrstvu za finance temeljna pravila igre pri tej osebni dajatvi. Na znesek dohodnine, ki pripada občini, torej pomembno vpliva število davčnih zavezancev, ki imajo v njej stalno bivališče, in seveda njihova davčna osnova. »Občina, v kateri živite, tako prejme tudi delež vaše dohodnine, ki je namenjena financiranju predšolske vzgoje, osnovnega šolstva in zdravstva, kulture ... ,« zavezance spodbujajo v generalnem finančnem uradu. Dejavnosti, za katere so dolžne poskrbeti občine s svojim denarjem, prav tako našteva zakon o financiranju občin.
Podatki državnega statističnega urada o medobčinskih delovnih migrantih kažejo, da velik delež prebivalstva proračune svojih občin podpira z dohodnino na dohodke, ki jih zaslužijo v drugih občinah. Po statistiki za leto 2014 več kot polovica delovno aktivnih oseb odhaja delat zunaj občine stalnega bivališča: takšnih oseb je bilo lani 392.000 ali 50,9 odstotka delovno aktivnega prebivalstva. V primerjavi z letom 2013 se je število medobčinskih delovnih migrantov povečalo za skoraj 8700. »Delovno aktivnih oseb, ki imajo delovno mesto v občini prebivališča, je iz leta v leto manjše,« ugotavljajo analitiki državnega statističnega urada. Ob koncu leta je imelo 378.000 ali 49,1 odstotka delovno aktivnih oseb zaposlitev v občini svojega bivališča, to pa je bilo 0,3 odstotne točke manj kot leto prej.
Čez mejo v službo po plačo zase in dohodnino za občino
Za občinske proračune je torej pomembno, da njihovi delovno aktivni občani iz druge občine domov ne prinesejo le plače, ampak tudi pomemben delež dohodnine, ki pripada domači blagajni. Ob koncu leta 2014 je na območju svoje občine imelo tudi delovno mesto največ, kar 91.800 ali 84 odstotkov zaposlenih Ljubljančanov, poročajo statistiki: »Hkrati je iz drugih občin v Ljubljano prihajalo delat skoraj 112.000 zaposlenih.« Najmanj, le 10,5 odstotka delovno aktivnih oseb je živelo in hkrati delalo v občini Sveti Tomaž: skoraj 600 delovno aktivnih prebivalcev te občine je odhajalo delat prek občinske meje.
V proračunu Mestne občine Ljubljana, na priemr, je za leto 2015 predvidenih 207,7 milijona evrov davčnih prihodkov. Prilive iz dohodnine ocenjujejo na 119,8 milijona evrov, ob tem glavnemu mestu po izračunih ministrstva za finance pripada še 6,9 milijona evrov dohodnine po zakonu o glavnem mestu. V Mestni občini Maribor letos načrtujejo 77,2 milijona evrov davčnih prihodkov, od tega 46,5 milijona evrov iz dohodnine. V precej manjši občini Bled letos načrtujejo 6,34 milijona evrov davčnih prihodkov, od tega iz dohodnine okoli 4 milijone evrov.
Povprečnina bo višja
V zakonodajnem postopku so prav zdaj spremembe zakona o izvrševanju državnih proračunov za leti 2014 in 2015, s katerimi vlada za 13,39 evra na prebivalca zvišuje povprečnino, ki v letu 2015 pripada občinam, tako da bo po novem znašala 514,22 evra. Na ministrstvu poudarjajo, da se s popravki ne spreminja 54-odstotni delež dohodnine, ki pripada občinam, se pa zaradi spremembe povprečnine spreminja znesek, ki pripada posamezni občini: »Sredstva za financiranje višje povprečnine bo treba zagotoviti s povečanjem finančne izravnave iz državnega proračuna.«
Finančna uprava ne razporeja dohodnine
V finančni upravi poudarjajo, da se njihove pristojnosti pri odmeri dohodnine končajo, ko po odmernem postopku zavezanec nakaže denar na račun državnega proračuna: »Davčni zavezanec, ki dobi informativni izračun ali odmerno odločbo za doplačilo dohodnine, denar prek izvajalca plačilnih storitev, banke ali pošte, nakaže na Prehodni davčni podračun (PDP) - Proračun države. Finančna uprava nakazilo s prehodnega računa še isti dan preusmeri proračunu republike Slovenije. Od tu naprej ne izvaja več nobenih dejavnosti z zneskom, ki ga je plačal zavezanec. Tako tudi ne izvaja prerazporeditve teh sredstev na račune občinam.«
