Tiskane izdaje
Ljubljana – Občine morajo dobiti priložnost, da bodo povečale prihodke iz nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ) in tako izboljšale stabilnost lastnega financiranja, sporočajo z ministrstva za okolje in prostor. Priporočila na naj bi občine »usmerjale« k oblikovanju takšnih odlokov o plačilu NUSZ, »ki bodo skladni z veljavno zakonodajo ter sprejetimi odločitvami ustavnega sodišča«, ko je to marca 2014 razveljavilo zakon o davku na nepremičnine iz leta 2013.
Z ministrstva za okolje in prostor (MOP) sporočajo, da so skupaj z ministrstvoma za finance (MF) in za javno upravo (MJU) ter s Skupnostjo občin Slovenije (SOS), Združenjem občin Slovenije (ZOS) in Združenjem mestnih občin Slovenije (ZMOS) pripravili usklajena sistemska priporočila za ureditev sistema odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Priporočila so dobile vse občine.
Občine naj iz NUSZ iztisnejo več
»Iz različnih analiz se je nakazala potreba po nekaterih pozitivnih spremembah in izboljšavah sistema NUSZ, s katerim bi občine lahko povečale priliv prihodkov v občinske proračune ter hkrati poskrbele za večjo stabilnost lastnega financiranja iz tega vira. Priporočila spodbujajo občine k izboljšanju sistema nadomestila ob nespremenjenih zakonskih podlagah,« sporočajo z ministrstva za okolje in prostor. Po pojasnilih tega vira priporočila vključujejo »nekaj predlogov ter ukrepov za izboljšanje sistema«.
Predlagatelji poudarjajo, da so izboljšave pri zbiranju podatkov za odmero NUSZ mogoče, ne da bi občine spreminjale svoje odloke o nadomestilu. Druga možnost za višje prilive iz te nepremičninske dajatve so po priporočilih spremenjeni ali dopolnjeni občinski odloki ter sklepi o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila. Priporočajo tudi obremenitve stavbnih zemljišč z NUSZ »v skladu z načelom sorazmernosti«. Preveriti bo treba tudi pravila o oprostitvah pri NUSZ.
»Na podlagi sprejetih priporočil, bodo vsa tri ministrstva v oktobru 2016 organizirala strokovni posvet, na katerem bodo obravnavana praktična vprašanja s področja odmere in urejanja sistema NUSZ, na primer pregled ustavno-sodne prakse, nomotehnično oblikovanje odlokov in oblikovanje enotnega protokola za čim bolj učinkovito odmero NUSZ v sodelovanju s finančno upravo in MF,« še sporočajo z ministrstva za okolje.
Za čim več lastnih sredstev
Sestanek v zvezi s predlogom sistemskih priporočil za ureditev sistema NUSZ je potekal 31. avgusta na ministrstvu za okolje in prostor potekal. Na sestanku so bili predstavniki ministrstev za finance, okolje in javno upravo, geodetske uprav, občinskih združenj ter tudi nepremičninskega združenja Fiabci. Po poročanju udeležencev je predstavnik tega združenja govoril o možnostih za sedanjega sistema zajemanja NUSZ in »o neustavnosti, nedoslednosti in nesorazmernosti sistemov NUSZ v občinah«.
Župan občine Slovenska Bistrica Ivan Žagar je, kot so poročali v tej skupnosti, opozoril na veljavni sistem financiranja občin, na pomen NUSZ znotraj tega sistema »ter na nenehno krčenje finančnih sredstev za občine«.
Poudaril je, da NUSZ ni davek na nepremičnine, ampak razvojni davek občine, zato je prav, da obstajajo razlike med občinami: te lahko prek NUSZ določajo razvojne usmeritve in prioritete. Zato so poskusi uniformiranja občin, pravzaprav poskusi rušenja občinske avtonomije.
»Povedal je tudi, da zaradi ekstremov, ki se pojavljajo v nekaterih občinah, ni mogoče spreminjati sistema, da pa je prav, da se nanje opozori na načine, ki jih sistem omogoča,« so o poletnem sestanku na ministrstvu za okolje poročali v skupnosti občin.
Občine so od ministrstva za finance po razveljavitvi zakona o davku na nepremičnine, ki ga je poskušala uveljaviti vlada Alenke Bratušek, že večkrat dobila različna priporočila v zvezi z dajatvami na nepremičnine, tudi nasvet, naj pri odmeri NUSZ uporabljajo prenovljene podatke iz registra nepremični pri geodetski upravi.
Za državni proračun je namreč pomemebno, da imajo občine čim več lastnih sredstev. Prav te dni so med vlado in občinami potekala pogajanja o potekajo pogaja o financiranju občin v letih 2017 in 2018 – cilj je bil dogovor o višini povprečnine, a ga niso dosegli. Tretji krog pogajanj so opravili v ponedeljek, 19. septembra.
Pri povprečninah brez soglasja
Po pojasnilih predstavnikov občin je državna sekretarka Mateja Vraničar Erman v imenu vlade predlagala, naj v letu 2017 povprečnin, ki bi jo na prebivalca prejele lokalne skupnosti, znaša 529 evrov, v letu 2018 pa 536 evrov.
»Za sofinanciranje investicij bi znašala višina nepovratnega investicijskega transfera v letu 2017 in 2018 2 odstotka, medtem ko bi občine imele v obeh letih možnost prejeti povraten investicijski transfer v višini treh odstotkov primerne porabe. Na izplačilo presežka sredstev nad primerno porabo pa vladna stran ne more pristati,« pojasnjujejo na Skupnosti občin Slovenije.
Predsednik skupnosti Bojan Kontič je predstavnike vlade opozoril, da so občine že več let prikrajšane za izplačilo presežka sredstev nad primerno porabo, poročajo v skupnosti občin: »Težavo pa predstavlja tudi znižano sofinanciranje investicij občin, ki je zelo pomemben segment za enakomerni razvoj vseh regij v Sloveniji. Zato je Bojan Kontič predlagal, naj se razmerje med povratnimi in nepovratnimi sredstvi obrne, tako da bi občine prejemale tri odstotke nepovratnih sredstev in dva odstotka povratnih.«
O tretjem krogu pogajanj za povprečnino so poročali tudi iz Združenja občin Slovenije: »Še tretji krog pogajanj o financiranju občin v prihodnjih dveh letih je minil brez vidnejšega zbližanja stališč občinske in vladne strani, zato ostajamo brez dogovora o povprečnini.
Na proračunsko sejo vlade gre tako predlog povprečnine v višini 530 evrov za leto 2017 oziroma 536 evrov za leto 2018, investicijski transfer za 2017 ostaja na enaki ravni kot v letu 2016. Predvideno je še srečanje predsednika vlade in vodstev združenj občin. Združenja smo vztrajala na izhodišču, potrjenem s strani predsedstev združenj, torej 536 evrov, ob upoštevanju gospodarske rasti in stroškov občin, nepriznanih v letu 2016, in dodatnih stroškov, ki bodo nastali v 2017, kar pomeni povprečnino v višini 543 evrov.«
Predstavniki občin pričakujejo, da bo v zakonu o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti tudi določba določba o sprejemanju občinskih odlokov o odmeri NUSZ.
