Obrestne mere bodo tresle stresne teste

Ljubljana – Kako bo vplival nadpovprečno velik delež vpoglednega denarja v bankah in po drugi strani hkrati velik delež posojil s fiksno obrestno mero na letošnje stresne teste? Banka Slovenije je na obrestna tveganja, ki nastajajo zaradi razlik, posebej opozorila.

Vpogledne vloge v bankah so se zadnja leta zelo povečale, zdaj njihov delež presega 60 odstotkov vseh vlog, vzrok za te spremembe so zgodovinsko nizke obrestne mere, zaradi katerih se varčevalcem ni splačalo vezati svojih prihrankov. Na drugi strani pa so za posojilojemalce postala zanimiva dolgoročna posojila s fiksno obrestno mero, ki so jih banke začele intenzivneje ponujati od leta 2015. Delež na novo odobrenih stanovanjskih posojil s fiksno obrestno mero se je s treh odstotkov leta 2014 povečal na 22 odstotkov leta 2015 in lani dosegel v povprečju 41 odstotkov. Delež potrošniških posojil s fiksno obrestno mero pa je le malo manjši. Zaradi teh razmerij se povečuje obrestno tveganje.

»Obrestno tveganje bo letos tudi predmet posebne pozornosti pri stresnih testih sistemsko pomembnih bank. To področje pozorno spremljamo, priporočila in opozorila v zvezi z obrestnimi tveganji smo izpostavili tudi v pismu, ki ga bankam posredujemo vsako leto ob začetku leta. Tokratno pismo je ob drugih aktualnih zadevah poudarilo tudi izzive, ki jih prinašata povečanje razlike med ročnostjo aktive in pasive (kot posledica naraščanja deleža vpoglednih vlog) ter povečevanje deleža posojil obrestovanih s fiksno obrestno mero,« so za Delo povedali v Banki Slovenije (BS). Svet BS je o obrestnih tveganjih po naših informacijah razpravljal minuli teden.

Srečanje pri premieru

Pred dnevi je na pogovor o razmerah v bančnem sistemu predstavnike bank in finančno ministrico povabil tudi premier Miro Cerar. Pojasnilo po srečanju je bilo omejeno le na izjavo, da so »razmere v bančnem sistemu stabilne in da posebna skrb in ukrepanje nista potrebna«. Če je temu res tako, bodo pokazali stresni testi. Po zadnjih dostopnih podatkih je Slovenija glede na mednarodne primerjave po deležu vpoglednih vlog v bilančni vsoti s 37-odstotnim deležem precej nad povprečjem držav evroobmočja. Povprečje evroobmočja dosega le 20 odstotkov. Med posameznimi državami so razlike velike. »Ti deleži so od 14 odstotkov na Danskem in 17 odstotkov v Luksemburgu do 65 odstotkov v Latviji in 60 odstotkov v Estoniji,« razlagajo v BS. Podatki mednarodne primerjave so iz leta 2015, novejših ni, a od tedaj se je delež vpoglednih vlog v Sloveniji še povečal.

Obveznice za prebivalstvo

Več kot 60 odstotkov vseh vlog v bankah je torej tako imenovani avista denar, kar pomeni, da se lahko iz bank odlije čez noč. Velik delež vpoglednih vlog pomeni tudi večje likvidnostno tveganje za bančni sistem. Nekateri menijo, da bi likvidnostno tveganje lahko zmanjšali tudi z izdajo tako imenovanih retail obveznic, to je dolgoročnih državnih obveznic, ki bi bile namenjene prebivalstvu.

»Takšne obveznice bi bile nižjih nominalnih vrednosti kot tiste, ki so namenjene institucionalnim vlagateljem, obrestna mera pa višja. Prvič smo razpoloženje na trgu za njihovo izdajo preverjali leta 2013, ko so imele banke velike težave z likvidnostjo in so pritiskale, da bi jih izdali. A smo tedaj zadevo rešili z 1,5 milijarde evrov vredno zadolžitvijo pri skladu Pimco (Pacific Investment Management Company),« razlaga Marjan Divjak, direktor zakladnice na ministrstvu za finance. Ta zadolžitev je Slovenijo tedaj rešila tudi pred prihodom trojke.

Povečali bi javni dolg

Največ retail obveznic so izdali na Madžarskem, kjer z njimi financirajo okoli 25 odstotkov javnega dolga, v Nemčiji pa jih sploh niso izdali. Leta 2013 se Slovenija za izdajo obveznic, namenjenih prebivalstvu, torej ni odločila, razpoloženje na trgu so zanje znova preverjali jeseni 2015 in spet letos. »Takšna izdaja bi bila zdaj neke vrste monetarna operacija, vendar menimo, da to ni vloga zakladnice na finančnem ministrstvu. Poleg tega bi bila izdaja teh obveznic za državo predraga in bi močno povečala javni dolg,« opozarja Divjak, ki je skupaj s sodelavci pred kratkim prejel nagrado londonske revije Risk Magazine za uspešno upravljanje državnega dolga.