Obvezniški osmoljenci bi tožili še v Londonu

Ljubljana – Ustavni sodniki se bodo danes lotili 12 pobud za presojo ustavnosti nekaterih določil zakona o bančništvu, ki je v okviru sanacije bank omogočil odpis 441 milijonov evrov podrejenih obveznic. Odločitve danes ni pričakovati, če pa ustavno sodišče na koncu spornih členov ne bo razveljavilo, imajo lastniki že pripravljene rezervne scenarije.

Kot je znano, je Banka Slovenije sredi decembra lani v okviru ukrepov za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti bank odločila, da prenehajo obveznosti iz podrejenih obveznic NLB, NKBM in Abanke, podobno bi se lahko zgodilo v Banki Celje.

Lastniki teh obveznic so tako ostali praznih rok. A se tem niso strinjali in na ustavno sodišče so začele deževati pobude za presojo ustavnosti zakona o bančništvu, ki je takšen izbris obveznosti omogočil. Predsednik Društva malih delničarjev Slovenije (MDS), ki je tudi vložilo dve pobudi, Rajko Stanković, verjame, da bodo ustavni sodniki odločili v njihovo korist: »Edini razlog za prenehanje obveznosti je stečaj banke, ki ga ni bilo.«

Tožba za obveznice Abanke

Če ustavno sodišče spornih členov ne bo razveljavilo, nameravajo obvezniški osmoljenci pravico iskati še na evropskem sodišču, v MDS pa v primeru podrejenega finančnega instrumenta Abanke, ki je bil izdan na luksemburški borzi, načrtujejo tožbo na londonskem sodišču, saj je bil inštrument izdan po angleškem pravu. Podrejene obveznice sta v tujini izdali tudi NLB in NKBM, a kot pravi Stanković se bodo zaradi racionalizacije stroškov usmerili le na instrument Abanke. »Če bomo s tožbo uspeli, bo odločitev veljala tudi za druge obveznice, izdane po angleškem pravu,« dodaja.

Po Stankovićevih besedah, že imajo zbranih 20 odstotkov lastnikov obveznic Abanke, ki so se pripravljeni razkriti. V morebitni tožbi bi jih zastopala Ana Stanič iz odvetniške pisarne E&A Law Limited. Kot pojasnjuje Staničeva, sta za začetek postopka na voljo dve možnosti: Po prvi lahko lastniki obveznic, ki imajo odprtih 25 odstotkov glavnice, skrbniku – v tem primeru Deutsche bank – naložijo, da pred angleškim sodiščem začne postopek zoper Abanko. Po drugi pa lahko imetniki desetine terjatev iz obveznic zahtevajo sklic skupščine lastnikov obveznic, kjer se mora z začetkom tožbenega postopka strinjati vsaj tri četrtine prisotnih. Deutche bank bi nato v imenu lastnikov obveznic v tožbi lahko zahteval poplačilo škode ali stečaj banke.

Abanka je januarja 2007 prek družbe Afinance izdala za 120 milijonov evrov podrejenih obveznic. Medtem, ko je bila obveznica NLB iz Luksembuške borze umakjnena, je obveznica Abanke nanjo, zanimivo, še vedno uvrščena. Zakaj v Abanki niso pojasnili. Kot je mogoče ugotoviti, pa je bil zadnji posel z njo sklenjen 18. decembra, in sicer po komaj 5,5, odstotka njene nominalne vrednosti.

Ustavne spornosti

Porazdelitev sanacijskih bremen tudi na lastnike podrejenih finančnih instrumentov je zahtevala evropska komisija v zameno za odobritev finančne pomoči bančnemu sektorju, pri čemer naj bi veljalo, da noben upnik ne sme utrpeti večje izgube, kot če bi šla banka v stečaj, kar bi se lahko zgodilo. Vendar pobudniki ustavne presoje ugotavljajo, da je šlo pri tem za retroaktiven poseg v pridobljene pravice, da je kršeno načelo varstva lastnine in pravice do pravnega sredstva.

Ugotavljajo še, da bi morali pred razlastitvijo lastniki bank z več kot 25-odstotnim deležem po zakonu o gospodarskih družbah v primeru insolventnosti bank svoje depozite pretvoriti v kapital bank. V primeru NLB in NKBM je to država, ki da je imela v teh dveh bankah za več kot 1,8 milijarde evrov depozitov. Eden od pobudnikov ustavne presoje Tadej Kotnik je prepričan, da bi v tem primeru banki lahko upnike poplačali v celoti. V primeru Abanke država ni bila neposredna lastnica, tako da bi to konverzijo depozitov lahko izpeljali Sava in Zavarovalnica Triglav, če sta depozite imeli.