Obvezniški osmoljenci zahtevajo pravico do tožbe

Ljubljana – Osmoljencem izbrisanih podrejenih bančnih obveznic, ki pravico iščejo na ustavnem sodišču, se ne zdi sporen le retroaktiven poseg v pridobljene pravice in lastninsko pravico, ampak tudi, da nimajo pravice do pravnega sredstva. Pri tem se opirajo tudi na evropsko direktivo o sanaciji bank, ki to pravico posebej poudarja, a je naša država še ni posvojila.

Lastniki izbrisanih podrejenih obveznic saniranih slovenskih bank in njihovi zastopniki se že pripravljajo na 1. december, ko bo na evropskem sodišču javna obravnava vprašanj, ki so se našemu ustavnemu sodišču porodila pri presoji ustavnosti nekaterih spornih določil zakona o bančništvu. Prav ta določila so omogočila, da je Banka Slovenije v okviru izrednih ukrepov tudi izdala navodilo o odpisu podrejenih finančnih instrumentov.

Brez pravnega varstva

Vendar pobudnikom ustavne presoje se ne zdi sporen le izbris, ampak tudi to, da niso imeli možnosti pritožbe proti tej odločitvi pred upravnim sodiščem. Zakon o bančništvu je predvidel, da lahko Banko Slovenije toži le sanirana banka, razlaščeni imetniki pa imajo pravico le do odškodninske tožbe. Tudi prenovljeni bančni zakon (Zban-2) pri tem marca letos ni prinesel velikih sprememb. Tako so upravna sodišča v večini primerov tožbe osmoljencev proti BS že zavrgla, nekateri med njimi pa so se pritožili še na vrhovno sodišče, a na njegovo odločitev še čakajo.

Lastniki izbrisanih obveznic pa se pri pravici do pravnega varstva ne sklicujejo le na ustavno načelo, ampak tudi na evropsko direktivo o sanaciji bank, znano bolj kot direktivo BRRD, ki jo je evropski parlament sprejel maja lani, članice pa bi jo morale v svojo zakonodajo pretopiti do konca leta 2014. Ta direktiva pravi, da morajo članice v nacionalni zakonodaji določiti pravico do pritožbe zoper odločitev o ukrepu za sanacijo banke in da morajo to pravico dobiti vsi, ki jih takšen ukrep zadeva. Slovenija tega določila še ni vnesla v zakon, čeprav bi bilo lahko glede na sprejetje direktive uporabno vsaj za izbris obveznic Banke Celje, ki so bili izpeljani lani jeseni. Drugi izbrisi so se zgodili že decembra 2013.

Uskladitev do junija 2016

Na ministrstvu za finance odgovarjajo, da so omenjeno direktivo deloma že prenesli v naš pravni red, dokončno pa bo prenesena najkasneje do junija 2016 s posebnim zakonom, ki bo urejal reševanje bank. Do takrat pa, kot je razumeti, ostaja aktualna sedanja ureditev.

In kaj omenjeno določilo evropske direktive pomeni za pobudnike ustavne presoje? »Vsebina 85. člena direktive BRRD dokazuje, da bi morali imeti izbrisani imetniki podrejenih obveznic že leta 2013 na razpolago učinkovito pravno sredstvo, s katerim bi lahko izpodbijali izredne ukrepe Banke Slovenije,« pravi odvetnik lastnikov izbrisanih obveznic Miha Kunič. Dodaja, da je evropski parlament to sprejel na podlagi tehtanja med težo ukrepov ter določili konvencije o človekovih pravicah in prakso evropskega sodišča za človekove pravice, ki je jasna in določa, da ima razlaščenec pravico (pri)tožbe glede akta razlastitve. »Direktiva gre celo tako daleč, da določa, da bi moral organ za reševanje (oziroma Banka Slovenije) upravnemu sodišču predložiti 'zapletene gospodarske ocene dejstev', da jih ta uporabi pri odločanju o zakonitosti ukrepa. Upam, da bo Vrhovno sodišče RS, ki zdaj odloča o pritožbah razlaščencev, sprejelo dejstvo, da ima vsak razlaščenec pravico do učinkovitega sodnega varstva pred upravnim sodiščem.«

Kunič še meni, da bi morala država že ob sprejetju ZBan-2 jasno določiti, da imajo vse osebe, ki jih zadeva izredni ukrep, pravico do vložitve tožbe in da mora Banka Slovenije predložiti sodišču vse dokumente, na podlagi katerih je bila takšna odločitev sprejeta.