Finančni minister Dušan Mramor je predstavil svoje delo ob prvem letu dela vlade in napovedal prioritete za prihodnost. O tem smo že obširno poročali TUKAJ.
Kako pa njegovo delo ocenjujejo zunanji opazovalci?
Mramorja lahko pohvalimo, ker je vztrajal pri fiskalnem pravilu in brzdanju apetitov po preveliki javni porabi, vendar še ni opravil dveh pomembnih korakov, je ocenil Goran Novković z Gospodarske zbornice Slovenije. Prvo je davčno prestrukturiranje; Slovenija ima nadpovprečno obremenjeno delo, nekatere druge davke, denimo na kapital in premoženje fizičnih oseb, pa nizke, je poudaril naš sogovornik: »Poleg tega bi bilo ob uvedbi davčnih blagajn treba uvesti nižje dajatve, da bi razbremenili poštene davkoplačevalce.«
O načrtovanih davčnih korakih, tudi o davčnem prestrukturiranju, pišemo TUKAJ.
Pozitivno je, da je finančno ministrstvo uokvirilo proračun v zahtevane evropske okvire, nima pa strategije za trajnejšo gospodarsko rast, je poudaril ekonomist Bogomir Kovač. Trenutna gospodarska rast je namreč bolj posledica zunanjih dejavnikov kot rezultat gospodarske politike, je menil Kovač: »Še vedno fiskalna konsolidacija določa politiko, manj pa je fiskalna konsolidacija podrejena rasti. Prišli smo v obdobje, ko bi ta vlada morala predvsem ponuditi zelo jasno strategijo in podporo gospodarski rasti.«
Igor Masten, prav tako z ekonomske fakultete, je ocenil, da je bilo Mramorjevo delovanje »v osnovi v redu«. Slovenija je oblikovala pravilno stališče do grške problematike, pozitivno je tudi sprejetje zakona o fiskalnem pravilu, kjer je bilo težko najti politično soglasje.