Ocena za predpakirano mleto meso: slabo!

ZPS: Noben vzorec testiranega izdelka s prodajnih polic se ni izkazal z dobro oceno in s priporočilom za nakup.

Objavljeno
01. oktober 2013 19.49
dubokovic*tatarski biftek
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Ljubljana - Rezultati testov predpakiranega mletega mešanega mesa, ki ga kupujemo v naših trgovinah, bodo morda prispevali k temu, da bodo potrošniki v prihodnje morda bolj pazljivi pri svojih nakupih, pravijo na Zvezi potrošnikov Slovenije(ZPS).

»Kupili smo osem vzorcev mletega mesa, ki so bili predstavljeni kot predpakirano mleto mešano meso, a smo že na začetku doživeli presenečenje, saj se je izkazalo, da je pet vzorcev vsebovalo tudi različne dodatke, kot so sladkor, prehranske vlaknine, natrijev acetat in barvilo, ki jih potrošnik pri mletem mešanem mesu ne pričakuje.

Izkazalo se je, da so ti izdelki dejansko presne mesnine. To, da gre za presne mesnine, je sicer na večini izdelkov pisalo, a z majhnimi črkami. Zato smo take predstavitve izdelkov ocenili kot zavajajoče,« je povedala Tanja Pajk Žontar.

Skupna ocena: povprečno

Med dodatki so našli vse od sladkorja, aksorbinske kisline do natrijevega acetata. Skupna ocena (označevanje, kemične lastnosti in ocena senzoričnih lastnosti) je bila za večino izdelkov le povprečna.

»Niti en izdelek ni tak, da bi ga izpostavili kot zelo kakovostnega, da bi v vseh parametrih dosegel dobre lastnost, da bi se izkazal z dobro oceno in bi ga priporočili potrošniku,« je povzela Tanja Pajk Žontar.

V mletem mešanem mesu (govedina, svinina) so preverjali količino maščobe, vezivnega tkiva in mišičnih beljakovin, preverili so tudi mikrobiološko ustreznost in sicer tako varnost kot higienske parametre (salmonela, bakterija E-coli, aerobni mezofilni mikroorganizmi); pa tudi senzorične lastnosti. »Kot običajno vedno pogledamo tudi označbe in tokrat se je izkazalo, da so ravno označbe najbolj pereče. Naleteli smo na številne pomanjkljivosti.«

Bolj je meso belo, več je maščobe

Rezultati analiz, opravljenih v akreditiranem laboratoriju, so pokazali, da so količine maščob v preverjanih vzorcih bile med 6 in skoraj 23 grami na 100 gramov vzorca; da so bile količine vezivnega tkiva med 1,4 in 3,1 grama na 100 gramov, pri čemer je jasno, da je cilj čim manj vezivnega tkiva, in da so bile količine mišičnih beljakovin od 13,3 do 17,8 gramov, pri čemer je prav tako cilj, da je mišičnih beljakovin v takem izdelku čim več, je naštevala Pajk Žontarjeva.

»Potrošnik že ob nakupu mletega mesa lahko vizualno oceni, ali to živilo vsebuje več veziva ali več maščobe. Bolj je meso belo, več maščobe ali vezivnega tkiva vsebuje.«

Mleto meso sodi med mikrobiološko občutljiva živila, zato so preverjali prisosnost salmonele, pa tudi higienske parametre. Salmonele niso našli, medtem ko so bili rezultati nekoliko slabši glede higiene. Higienske parametre pa mora preverjati in je zanje odgovoren proizvajalec. »Pri petih testiranih vzorcih so bili ti higienski parametri nekoliko preseženi. To pomeni, da ni bila zagotovljena nepretrgana hladna veriga.«

Preverili so tudi senzorične lastnosti tako surovega kot potem tudi toplotno obdelanega mesa (brez dodatka maščobe). »Pri senzorični analizi je upoštevana tudi količina vezivnega tkiva in tudi druge sestavine, ki jih v mletem mešanem mesu ne pričakujemo, kot so recimo prehranske vlaknine in različni dodatki, ki dajejo lastnosti mesu.«

Mleto meso z dodatki

Mleto meso je po uredbi EU opredeljeno kot »izkoščičeno meso, ki je bilo sesekljano na koščke in vsebuje manj kot odstotek soli«. Če torej proizvajalec mletemu mesu doda še kakšne druge sestavine, mora tak izdelek v skladu s pravilnikom o kakovosti mesnih izdelkov obvezno označiti kot »presno mesnino« in s tem potrošnika seznaniti, da ni kupil navadnega mletega mesa, ampak mleto meso z dodatki.

Med dodanimi sestavinami, ki so sicer bile navedene na izdelkih, je posebej izpostavila prehranske vlaknine. Te se presnim izdelkom sicer lahko dodajajo, ker vežejo vodo. To pomeni, da v embalaži ne bo izcejene vode. Problem vode v izdelku se sicer da rešiti tako, da v embalažne enote pod meso postavijo pivnik. Možno pa je tudi, da proizvajalec z dodajanjem prehranskih vlaknin želi goljufati potrošnike, ker v izdelek dodaja vodo.

Med sestavinami so našli tudi barvilo carmin (E 120), katerega namen je ohranjanje rdeče barve. Bbarvilo je toplotno obstojno, zato meso pri toplotni obdelavi ostaja rdeče barve. Med sestavinami, ki so jih našli, so tudi acetat in citrat, sredstvi za uravnavanje kislosti, namen dodajanja teh dveh snovi pa je predvsem podaljševanje roka uporabnosti.

Poceni je slabše

Zanimiv je tudi razpon cen testiranih vzorcev predpakiranega mešanega mletega mesa - od 3,89 do 6,40 evra za kilogram. Cenovno ugodnejši izdelki so v povprečju dobili nekoliko slabše senzorične ocene.

Pri ZPS svetujejo potrošnikom, naj kupujejo mleto meso pri mesarju, ki ima dovolj prometa in se z njim dogovorijo, katere kose mesa jim naj zmelje . Pri nakupu predpakiranega mletega mesa je nujno preveriti rok uporabnosti. Meso pa je ne glede na rok uporabnosti smiselno uporabiti čim prej.