Odprava ovir za kapital naj bi okrepila rast

Ljubljana – Evropska komisija namerava preučiti delovanje več kot 40 predpisov, ki so bili sprejeti za reševanje finančne krize. Vsaj za nekatere se zdaj zdi, da ovirajo delovanje finančnega sektorja, ki naj bi zagotavljal svež denar za uresničenje podjetniških naložb.

Gre za del usmeritve k ustvarjanju novih delovnih mest in pospešitvi gospodarske rasti oziroma pobude, ki jo komisija imenuje Unija kapitalskih trgov.

Prejšnji teden je komisija po dobrega pol leta usklajevanj predstavila akcijski načrt za spodbujanje financiranja podjetij in naložb, danes pa bodo o njej na seji sveta za ekonomske in finančne zadeve (ecofin) razpravljali finančni ministri članic. Pobuda je nastala ob ugotovitvah, da bančni sistem v EU kljub sanaciji ne zagotavlja dovolj posojil, v ospredje pa postavlja druge dele finančnega sistema, ki so bili doslej v Evropi (recimo v primerjavi z ZDA) manj razviti – investicijske, pokojninske in zavarovalniške sklade, financiranje podjetij prek borznega trga z izdajami lastniškega in dolžniškega kapitala.

Unija kapitalskih trgov je tudi eden ključnih stebrov naložbenega (tako imenovanega Junckerjevega) načrta za spodbujanje delovnih mest, rasti in naložb v EU, saj naj bi z njim dosegli povečanje in razpršitev virov financiranja za podjetja in dolgoročne projekte. Med prvimi ukrepi je komisija prejšnji teden predstavila sklop ukrepov za ponoven zagon listinjenja oziroma sekuritizacije. To je proces, pri katerem posojilodajalec, na primer banka, z združevanjem sredstev (na primer posojil za nakup avtomobila ali posojil za mala in srednja podjetja) pripravi finančni instrument, ki ga nato kupijo vlagatelji. To olajšuje dostop do širšega nabora vlagateljev, s tem pa se poveča likvidnost in sprosti kapital bank za nova posojila. Komisija predlaga pravila za preprosto, pregledno in standardizirano listinjenje, ki bo ustrezno nadzorovano. Če bi izdaje teh instrumentov spet dosegle povprečno raven iz obdobja pred krizo, bi ustvarile od 100 do 150 milijard evrov dodatnih sredstev za gospodarstvo, menijo. Še letos bo komisija predlagala tudi spremembe direktive o prospektu (ta ureja pravila za prvo javno ponudbo delnic oziroma obveznic), s katerimi bodo malim in srednjim podjetjem omogočili lažje in cenejše zbiranje kapitala.

»Najpomembnejši del naložbenega načrta za Evropo je odprava ovir za naložbe s poglobitvijo enotnega trga. Med svojo naložbeno turnejo sem pogosto slišal, da je zavarovateljem oteženo vlaganje v infrastrukturne projekte, zato upam, da jim bo sprememba uredbe na podlagi direktive Solventnost 2 prinesla prave spodbude za trdne naložbe,« je ob predstavitvi akcijskega načrta povedal Jyrki Katainen, podpredsednik evropske komisije, pristojen za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost, in s tem opozoril na še en pomemben vsebinski sklop finančne regulative, ki jo namerava komisija spremeniti, ker se ji zdi preveč omejevalna. »Komisija želi odpraviti neupravičene ovire pri skrbnem in varnem poslovanju, da bodo zavarovatelji lahko imeli pomembno vlogo v evropskih infrastrukturnih projektih. Na podlagi mnenja Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) sprejeta zakonodaja uvaja poseben razred sredstev za infrastrukturo in zmanjšuje znesek kapitala, ki ga morajo zavarovatelji imeti za zavarovanje dolga in lastniškega kapitala kvalificiranih infrastrukturnih projektov,« so ob predstavitvi akcijskega načrta za kapitalsko unijo sporočili iz Bruslja.

Začela so se tudi posvetovanja o skladih tveganega kapitala in o kritih obveznicah. Mala in srednja podjetja, ki ne kotirajo na borzi, pogosto težko pridobijo financiranje v obliki bančnih posojil in nimajo dostopa do kapitala prek borznih trgov, zato jim lahko tvegani kapital olajša rast in razvoj. Sedanji predpisi o evropskih skladih tveganega kapitala in evropskih skladih za socialno podjetništvo vzpostavljajo dve vrsti kolektivnih investicijskih skladov. Komisija si predvsem želi razširiti nabor upravičenih upravljavcev teh skladov in znižati raven minimalne naložbe za vlagatelje (ki zdaj znaša 100.000 evrov).

Krite obveznice so v številnih državah članicah EU eden glavnih instrumentov dolgoročnega financiranja za nepremičninski trg in javni sektor. Evropske kreditne institucije so vodilne v svetu pri izdaji kritih obveznic, vendar je trg zdaj razdrobljen po državah, kar ga omejuje. Komisija se bo posvetovala o vseevropskem okviru za krite obveznice.